Ena človeška družina, skrb za stvarstvo
424 predstavnikov Karitas iz 140 držav sveta, med katerimi sta bila tudi 2 predstavnika Slovenske karitas, je na 20. generalni skupščini Caritas Internationalis (v nadaljevanju CI), ki je potekala od 12. do 17. maja 2015 v Rimu, zastopalo družino 165 nacionalnih Karitas, ki smo skupaj zavezane poslanstvu Cerkve za služenje ubogim, ranljivim in odrinjenim na rob družbe. Skupščino smo začeli s sveto mašo s papežem Frančiškom, ki je v pridigi povedal, da je Karitas stvarnost Cerkve na mnogih koncih sveta, ki nenehno služi in ljubeče skrbi za vse, ki trpijo. Ob tem je poudaril, da se mora Karitas še bolj razširiti po različnih župnijah in skupnostih, da bi obnovila tisto, kar se je že dogajalo v prvih časih Cerkve. Opomnil nas je, da moramo vedno imeti v mislih, da kdor živi poslanstvo Karitas, ni navaden delavec, temveč je pričevalec Kristusa, ter da mora biti Karitas vedno prisotna na »obrobju«.
V času generalne skupščine CI smo preko poročil predsednika, generalnega tajnika in drugih najprej pogledali nazaj, kaj smo kot konfederacija naredili v zadnjih 4 letih. Pogumno smo se odzvali na vse kompleksne humanitarne krize po svetu ter prispevali k zmanjševanju ekstremne revščine. Ob tem so bile naše misli in molitve še posebej usmerjene k trpečim v državah Srednjega vzhoda, Ukrajine, Centralnoafriške republike, Burundija, Nepala in na mnoga druga območja, kjer vlada nasilje, uničenje in degradacija okolja. Vsem smo zagotovili našo solidarnost tudi v prihodnje. Celosten človekov razvoj je v osrčju delovanja Karitas, osredotočen na opolnomočenje posameznikov, družin in skupnosti, da lahko uresničijo svoj potencial, ki so ga prejeli od Boga. Karitas ob tem prepoznava ženske kot močno in pomembno gonilo pri promociji razvoja v družinah in skupnostih in jim zagotavlja, da bo njihov glas slišan. Predstavniki iz vseh 7 regij CI (Evropa, Afrika, Azija, Srednji vzhod in Severna Afrika, Latinska Amerika, Severna Amerika in Oceanija) smo povedali, katere aktivnosti smo na ravni regij in v 120 nacionalnih Karitas izvedli v okviru globalne kampanje »Ena človeška družina, hrana za vse«, katere cilj je do leta 2025 končati lakoto na svetu. V okviru kampanje je bilo veliko narejenega na ravni zagovorništva na temo prehranske varnosti, kar je temeljilo na naših izkušnjah pri delu z revnimi, ter tudi na ravni konkretne solidarnosti. Ob tem smo vplivali na politike Združenih narodov, parlamenta EU in nacionalnih parlamentov do posameznih skupnosti po vsem svetu, od Bruslja, do Peruja, Tonga, Amana do Adis Abebe. Caritas Europa je ob tem dosegla v EU parlamentu, da smatrajo, da morata biti prehranska varnost in pravica do hrane in cilj »Nič lakote« do leta 2025, vključen v nov mednarodni razvojni okvir po letu 2015.
CI je bila in je še zelo aktivna tudi pri pripravi novega razvojnega programa, v okviru katerega se bodo septembru letos sprejeli Trajnostni razvojni cilji za nadaljnjih 15 let. Karitas ob tem vztraja, da morajo ti cilji promovirati upoštevanje univerzalnih človekovih pravic in vrednot, se boriti proti strukturnim dimenzijam neenakosti in povečati dostop do osnovnih dobrin ter kvalitetnega življenja za vse. Makroekonomist, prof. Jeffrey Sacks, ki se že več kot desetletje ukvarja s prepadom med peščico bogatih in množico revnih, ki imajo v lasti le 5 % vsega bogastva, nas je v svojem govoru pozval, da je pomembno, da je Karitas ves čas prisotna pri pripravi teh ciljev, in da ob tem zagovarja pravice revnih in spoštovanje človekovega dostojanstva – da ima vsak človek možnost da osebnostno raste in da sam poskrbi za svoje preživetje.
Ob pomoči različnih govorcev s strani Cerkve in družbe, ki so govorili na teme »Revna Cerkev za revne«, »Naraščanje neenakosti: izziv za eno človeško družino«, »Podnebne spremembe in njihov vpliv na človekov razvoj«, in ob medsebojni podelitvi izkušenj, ki jih imamo pri vsakdanjem delu, smo skupaj razmišljali tudi o naši prihodnosti. Načrtovali smo delo celotne konfederacije CI za naslednja štiri leta, ki bo potekalo pod geslom »Ena človeška družina, skrb za stvarstvo« in bo tako še posebej osredotočeno na zaščito našega okolja, ki je, namesto da bi se uporabilo za skupno dobro, prepogosto pohlepno izkoriščeno v škodo drugih ljudi, še posebej najrevnejših. Ban Ki-moon je v svojem video nagovoru podprl našo vizijo za prihodnost, ki ne bi mogla biti bolj času primerna. Karitas poziva vse vlade, da pogledajo preko meja svoje države in naredijo več v smeri skrbi za okolje. Ob tem je Karitas pa tudi svetovna javnost v pričakovanju nove okrožnice papeža Frančiška na temo humane ekologije. Kardinal Peter Turkson, predsednik papeškega sveta za pravičnost in mir, je prav v povezavi s tem v svojem govoru izpostavil, da morajo državljani bogatejših držav v smislu trajnostnega razvoja ravnati v smeri pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti ter z ramo ob rami podpirati revne doma in po svetu.
Nov strateški načrt CI za obdobje 2015–2019, h kateremu smo v času generalne skupščine lahko prispevali vsi udeleženci, je nastal na podlagi apostolske spodbude papeža Frančiška »Veselje evangelija« in temelji na sledečih petih ciljih:
- Karitas v srcu Cerkve – ohranjati katoliško identiteto Karitas kot temelj pri služenju Cerkve ubogim.
- Reševati življenja in pomagati pri obnovi skupnosti – zmanjševati posledice humanitarnih kriz z izboljšanjem pripravljenosti nanje.
- Spodbujati celosten človekov razvoj – zmanjševati revščino v vseh njenih oblikah z opolnomočenjem ljudi in preoblikovanjem vseh nepravičnih družbenih sistemov in struktur (poudarek na prehranski varnosti, podnebnih spremembah, miru in spravi, dostopu do zdravstvene oskrbe, dostojnem delu za vse, migrantih ter krepitvi družin).
- Gradnja globalne solidarnosti – nasloviti vzroke ekstremne revščine s pomočjo okrepljene komunikacije, izobraževanja in aktiviranja (zagovorništvo, kampanje) ter povečati prepoznavnost Karitas.
- Večja učinkovitost mreže CI – zgraditi močnejšo konfederacijo, ki temelji na profesionalnih in učinkovitih članicah, in aktivirati več sredstev, kar bomo dosegli predvsem s pomočjo izvedbe Standardov upravljanja CI in Etičnih načel, h katerim smo od januarja 2015 zavezane vse članice.
Alojzij Štefan je na skupščini v imenu evropske regije predstavil dosedanjo izkušnjo procesa izvedbe standardov upravljanja CI na ravni Slovenske karitas. Svoje izkušnje je predstavil tudi predstavnik Južnega Sudana, kjer Karitas deluje šele tri leta. Letos smo jo sprejeli kot novo, 165. članico naše konfederacije.
23. 5. letos bo potekala beatifikacija nadškofa Óscarja Arnulfa Romera y Galdámeza iz Salvadorja, ki je dal svoje življenje kot mučenec, ko je branil dostojanstvo revnih in marginaliziranih ljudi. Na skupščini smo razglasili, da bo poleg Sv. Martina iz Porresa in blažene Mati Terezije nadškof Romero postal tretji zavetnik CI.
Del generalne skupščine so bile tudi volitve. Za generalnega tajnika je bil ponovno izvoljen Michel Roy. Novi blagajnik je postal sodelavec Karitas iz Avstrije Alexander Bodmann. Kardinala Oscarja Andrésa Rodrigueza Maradiaga je nasledil kardinal Luis Antonio Tagle, nadškof v Manili na Filipinih. Po slavnostni predaji zastave nam je novi predsednik povedal: »Čutim, da je na tej skupščini prisotna ljubezen. In kjer je ljubezen, se ni treba ničesar bati. Hvala za vaše zaupanje.«
V tednu po generalni skupščini se je preko 150 predstavnikov Karitas iz vsega sveta udeležilo tudi ExPo v Milanu, kjer je 19. maja potekal Karitasov dan. Načelu z odhajajočim in novim predsednikom CI, so predstavili študijo o prehranski varnosti, ki jo je pripravila CI ter rezultate 2-letne kampanje CI »Ena človeška družina, hrana za vse«, s ciljem končati lakoto na svetu do leta 2025. Več na http://www.caritas.org/2015/05/end-hunger-by-2025-say-church-leaders-during-caritas-day-at-the-2015-expo/.
Imre Jerebic
Generalni tajnik Slovenske karitas