Na spletni delavnici so poznavalci skupin dolgotrajno brezposelnih delili svoje izkušnje. Preberite kaj ugotavljajo, da se dogaja in kako na to dodatno vplivajo razmere povezane s covid-19.
Ne glede na družbeno in gospodarsko rast se bomo vedno srečevali z ljudmi, ki ne bodo izpolnili pogojev trga dela in dosegli standardov, ki jih določa. Okoli 30.000 ljudi v Sloveniji je trajno odvisnih od pomoči Karitas, tudi takrat, ko gre gospodarstvu dobro in je veliko možnosti za delo.
V četrtek, 18. 6. 2020, so sodelavci in partnerji Slovenske karitas, Škofijske Karitas Celje in Nadškofijske karitas Maribor predstavili mednarodni projekt INVOLVED. Na spletni delavnici so strokovni delavci in poznavalci skupin dolgotrajno brezposelnih delili svoje izkušnje. Med vsemi ranljivimi skupinami so posebno pozornost namenili osebam s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.
Predstavili so rezultate študije, ki so jo izvedli med oktobrom 2019 in majem 2020 ter je raziskovala razmere dolgotrajne brezposelnosti v projektnih regijah v Sloveniji in Avstriji, povzeli spremenjene okoliščine za dolgotrajno brezposelne osebe po koncu izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19 in kot primer dobre prakse predstavili primer iz Slovenije in prakso zaposlovanja na sekundarnem trgu v Avstriji.
Udeleženci, med katerimi so bili predstavniki organizacij in posamezniki, ki aktivno delujejo na področju nevladnih organizacij, javnih inštitucij in zasebnih zavodov, so v drugem delu delavnice v manjših skupinah izmenjali informacije, znanja in težave, na katere naletijo pri delu z ranljivimi skupinami dolgotrajno brezposelnih.
Izkazalo se je, da težave niso povezane samo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve ali ohranitve dela, ampak gre za mnogo bolj kompleksne, dolgotrajne in težko rešljive težave, pri katerih se materialna ogroženost prepleta s socialnimi in psihološkimi stiskami ter z zdravstvenimi problemi.
Udeleženci so si bili enotni, da vsi dolgotrajno brezposelni niso sposobni za zaposlitev, so pa sposobni, da se preko dela, lahko tudi prostovoljskega, vključijo v družbo, če jim damo priložnost. Veliko možnosti za razvoj tega področja je tako v povezovanju že obstoječih organizacij, programov, kakor tudi v sistemskih spremembah, ki jih bodo podrobneje obravnavali na jesenski inovacijski delavnici.
Rezultati analize intervjujev z dolgotrajno brezposelnimi
V okviru projekta je bila izvedena medregionalna študija, ki je pokazala šibkost socialnih mrež dolgotrajno brezposelnih. V prvem delu študije so v Sloveniji intervjuvali 32 oseb iz 4 ranljivih skupin, ki so večinoma vključeni v programe pomoči organizatorjev.
V intervjujih so jih vprašali:
- kakšne so njihove življenjske okoliščine (kako so zadovoljni z življenjem, kje bivajo, kako se vključujejo v družbo, kako poteka njihov običajen dan, ali se soočajo s kakšnimi predsodki ipd.);
- kakšen je (bil) njihov zaposlitveni status;
- kakšne ovire in težave imajo pri iskanju zaposlitve, o delovnih pogojih;
- kakšno vrsto pomoči bi sami potrebovali za lažje vključevanje na trg dela.
Rezultati intervjujev so pokazali, da je večina intervjuvancev sorazmerno zadovoljna s svojim življenjem in se trudijo ostati optimistični in veseli. Pravijo, da gre njihovo življenje na bolje, nekaj intervjuvancev pa je s svojim življenjem precej nezadovoljnih, soočajo se s stanovanjskim problemom, pomanjkanjem denarja in imajo zdravstvene težave.
Skupna značilnost večine intervjuvancev je šibka socialna mreža, kar se je izkazalo kot močan rizičen dejavnik pri ogroženosti za dolgotrajno brezposelnost. Najšibkejšo socialno mrežo imajo brezdomci, pa tudi osebe z izkušnjo nasilja.
Večina ima končano srednješolsko izobrazbo oz. poklicne šole (kovinar, tiskar, pek, strojnik, pleskar), nekaj oseb je brez formalne izobrazbe, nekaj jih ima univerzitetno izobrazbo.
O delovni aktivnosti v preteklosti poročajo predvsem osebe z izkušnjo zasvojenosti, saj je večina med njimi imela zaposlitev. Največ izkušenj so imeli z neformalnimi oblikami dela, kot so npr. zbiranje odpadnega materiala, pomoč drugim, pomoč na kmetiji, inštrukcije, striženje ipd.
Njihove izkušnje na trgu dela so večinoma slabe. Med njimi omenjajo predvsem slabe delovne pogoje: prenizke plače, različne oblike izkoriščanja (delo preko delovnega časa, neustrezne razmere za delo ipd.).
Podrobnejše rezultate si lahko pogledate v ppt. predstavitvi (v prilogi) ali v video predstavitvi z novinarske konference (od 18:05 minute dalje).
Kaj so najpogostejše ovire pri zaposlovanju?
Med ovirami pri zaposlovanju intervjuvanci izpostavljajo slabo ponudbo del za osebe brez delovnih izkušenj, težave pri zaposlovanju invalidov, starejših, oseb z zdravstvenimi težavami – predvsem z vidika pomanjkanja prilagojenih delovnih mest (ni posluha med delodajalci), ženske pa večinoma izpostavljajo probleme usklajevanja družine in službe (npr. neustrezen delovni čas, varstvo otrok).
Kot eno izmed ovir pri zaposlovanju navajajo tudi po njihovem mnenju previsoko denarno socialno pomoč, zaradi katere se zmanjšuje motivacija ljudi za delo.
Podobno menijo tudi strokovnjaki, katerih mnenja so zajeta v spletni anketi, ki je potekala v drugem delu študije. K sodelovanju so povabili približno 200 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z navedenimi ranljivimi skupinami. Na anketo jih je odgovorilo 67 (ZRSZ, CSD, drugi javni zavodi, nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, cerkvene organizacije, zasebna podjetja in zavodi, ljudske univerze).
Tudi oni med sistemskimi vrzelmi pri vključevanju ranljivih skupin na trg dela izpostavljajo nesorazmerje med višino denarne socialne pomoči in minimalne plače, poleg tega pa izpostavljajo še manko spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, potrebo po krepitvi že obstoječih spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela (učne delavnice, spodbude za zaposlovanje oseb iz učnih delavnic, ukrep usposabljanja na delovnem mestu, socialno aktivacijo). Javna dela so dobra oblika, vendar ima premalo ljudi možnosti vključitve ali ponovne vključitve.
Izpostavili so tudi pomanjkanje ali nepripravljenost delodajalcev, ki bi sprejeli osebe z omejenimi zmožnostmi, in predvsem odsotnost individualnega pristopa pri obravnavi iskalcev zaposlitve.
Težave pri zaposlovanju, ki jih omenjajo strokovnjaki, v veliki meri sovpadajo s tistimi, o katerih poročajo tudi osebe same: šibka socialna mreža, težave z zdravjem, pomanjkanje denarja, strah pred lastno prihodnostjo, zadolženost, osamljenost, neustrezne veščine za vstop na trg dela, nestrukturiran vsakdanjik, neustrezna ponudba delovnih mest.
Kje se skrivajo rešitve za pomoč dolgotrajno brezposelnim?
Med potrebnimi vrstami pomoči strokovnjaki navajajo: motiviranje in vodenje, psihosocialna podpora, reševanje stanovanjske problematike, individualna pomoč, pomoč v obliki prevozov, uvajanje v konkretno delo, krepitev samozavesti, učenje kompetenc, zaposlitveni treningi ipd.
Strokovnjaki iz mreže Karitas vidijo rešitev predvsem v socialnem vključevanju, saj zaznavajo, da je to primarna potreba ciljnih skupin. V Celju izvajajo program Socialno vključevanje ranljivih oseb v prostovoljstvo. Trenutno so v iskanju rešitve, kam usmeriti ljudi, ki zaključijo ta program, niso pa še zreli/konkurenčni za vključitev na klasičen trg dela.
Pri tem kot možne rešitve strokovnjaki navajajo prilagojene oblike dela, kot so krajši delovni čas, postopno uvajanje daljšega, delo enkrat na teden in po avstrijskem modelu tudi osebno spremljanje oseb (case management).
Poleg same zaposlitve so pri zaposlovanju posebej pomembne še novo pridobljena samozavest, družbeno priznanje in občutek, da prispevaš v skupnosti.
Organizatorji delavnice se strinjajo, da je pri odnosu delodajalec – iskalec zaposlitve pomembno, da delodajalec, oziroma odgovorni za zaposlitev, ne pristopa v zaposlitveni razgovor s predsodki do kandidata in da ni vnaprej »odločen« katerega bo izbral (je prestar, je invalid, itd.). Prav je, da pusti kandidatu za delo, da »spregovori« in da ga sliši – lahko bi rekli, da ga začuti. Mnenje organizatorjev je, da le tako lahko pride do odločitve, ki ne temelji na predsodkih, temveč na dejstvu, da delodajalec vidi v dolgotrajno brezposelni osebi željo in odločitev po spremembi ter pripravljenost za razvijanje svojih talentov na drugih področjih.
Pomembna je odločitev za opravljanje dela, ki me bo kot delavca veselilo in ne le odločitev za določeno delo zgolj zaradi ekonomskega preživetja in odločitev za spremembe. Le ob takšnem odnosu do dela lahko oseba naredi tudi preskok in vidi dlje kot le do meje svojega trenutnega pogleda »kaj želi delati«, npr. zaradi pridobljene izobrazbe.
Podrobnejšo predstavitev, kaj so ugotovili udeleženci delavnice, si lahko pogledate v video zapisu dela delavnice, kjer so poročali o delu skupin.
Povzetki ključnih vidikov, ki so jih izpostavile 3 skupine sodelujočih:
Poročilo skupine 1 
Poročilo skupine 2 
Poročilo skupine 3
Kaj si lahko obetamo od projekta INVOLVED?
Projekt INVOLVED ima za cilj vzpostaviti mrežo organizacij Caritas na območju Alpe-Adria, razvijati inovativne pristope socialnega vključevanja preko zaposlitvenih ukrepov za osebe, ki jih ogrožata oddaljenost od trga dela in družbe in izvesti konkretne ukrepe zaposlovanja v smislu spremljanega prostovoljskega angažmaja.
Z novimi oblikami zaposlitve želijo ciljnim skupinam omogočiti sodelovanje v skupnosti, vsakodnevnem družbenem življenju, pomagati pri pridobivanju veščin in krepitvi njihove lastne vrednosti.
Nove pristope lahko razvijajo tudi na podlagi čezmejne izmenjave izkušenj, med Slovenijo in Avstrijo. Izmenjava med organizacijami Karitas omogoča prenos strokovnega znanja in izkušenj. Na podlagi izmenjave izkušenj med zaposlenimi različnih organizacij so strokovnjaki dobili nov vpogled v področje različnih načinov in uspešnih praks iz obeh držav.
Slovenske organizacije so se za izkušnjami ozrle na avstrijsko stran, kjer imajo že dolgoletne izkušnje pri izvajanju zaposlitvenih projektov, vključno z ustvarjanjem delovnih mest na sekundarnem (drugem) trgu dela. V nasprotju s klasičnim, primarnim trgom dela, tako imenovani sekundarni trg dela v Avstriji sestavljajo delovna mesta, ki so ustvarjena s pomočjo javnih sredstev. Njegov glavni cilj je podpirati ljudi, ki se trenutno še ne morejo vključiti na redni trg dela, da bi lahko vanj ponovno vstopili. Sekundarni trg dela je zato pomemben del aktivne politike trga dela v Avstriji.
Vabljeni, da si ogledate video predstavitev sekundarnega trga dela.
Kot primer dobre prakse so predstavili program SPAR-Markt, ki ga izvajajo v Avstriji. Ta projekt združuje dva pristopa: spremljanje dolgotrajno brezposelnih (pretežno žensk in oseb nad 50 let) s ciljem, da bi se v 8 mesecih šolanja usposobili za poklic prodajalca, se specializirali na določenih delovnih mestih v trgovini ter se po času šolanja polno zaposlili v mreži SPAR oz. kje drugje na področju storitve trgovine. Najpomembneje pri navedenem programu je spremljanje vključenih in redno zaposlenih (ključnih kadrov), ki vključuje redne tedenske sestanke s socialnim pedagogom – 12 ur/mesec.
Uspešnost programa: cilj je, da v 8 mesecih najdejo zaposlitev na t.i. prvem trgu. Rezultati: 40% vključenih dobi 92 dni po zaključku službo in jo obdrži (v mreži SPAR se jih zaposli kar 80%).
Sodelujoči v programu INVOLVED se strinjajo, da je v Sloveniji vredno razmisliti o razvoju bolj sistematične in dolgotrajnejše oblike pomoči brezposelnim: spremljanje vključenih in ključnih kadrov (npr. socialni pedagog), prilagoditev procesov in sistema dela ter graditev odgovornosti in zaupanja.
Za več informacij smo vam na voljo:
- Danilo Jesenik Jelenc, T: 051 278 484 in E: [email protected]
- Saraja Špec, T: 051 278 481 in E: [email protected]
- Darko Bračun, T: 051 370 699 in E: [email protected]
Več informacij o projektu in raziskavi na: https://www.karitas.si/involved in https://www.caritas-involved.eu/sk.
Posnetek novinarske konference na https://youtu.be/bZDrhreWfzk.
To poročilo so pripravili organizatorji projekta in izvajalci delavnice Vključujmo izključene v okviru projekta INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg:
- Peter Tomažič – generalni tajnik, Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek (vsi Slovenska karitas),
- Saraja Špec in Helena Golob (Škofijska Karitas Celje),
- Darko Bračun in Tjaša De Corti (Nadškofijska karitas Maribor),
- Zlatko Gričnik, direktor Doma za starejše v Lenartu,
- mag. Bernhard Sundl (Caritas Steiermark, Graz),
- mag. Christina Staubmann (vodja projekta, Caritas Kärnten),
- dr. Polona Dremelj, raziskovalka, strokovna sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo in
- moderator delavnice Matej Cepin (Socialna akademija).
 |  |  |  |
 |  |  |  |
Priloga: Analiza raziskave (.pdf)