Ljudje z osebnostnimi motnjami so vedno bili in bodo med nami. Vsaka generacija ima nekaj posebnosti, predvsem glede pojavnih oblik. Danes se o tem tudi več govori, niso več tabu tema, zato osebnostne motnje hitreje opazimo.
Raziskave opozarjajo, da naj bi se kot MOM (mejna osebnostna motnja) krepil predvsem narcizem, saj se danes zelo poudarjajo individualnost in svoboščine posameznika, pri tem pa se včasih pozablja na ožjo in širšo okolico.
Mejne osebnostne motnje najlažje prepoznamo tako, da opazimo, da oseba s svojim delovanjem odstopa od ustaljenih norm ali pričakovanj družbenega okolja, v katerem živi. Odstopanja se kažejo v mišljenju, čustvovanju, vedenju in medosebnih odnosih, zaradi česar imata oseba z izkušnjo osebnostne motnje in njena okolica težave, ki se kažejo na najrazličnejše načine.
Kako prepoznamo osebo z MOM
Tudi pri svojem delu sem v zadnjem času srečala kar nekaj oseb z MOM.
Imele so izrazito nestabilno čustvovanje, težave v identiteti in nestabilne odnose. Zanje je značilen tudi strah pred zapuščanjem in izgubo, impulzivnost in tvegano vedenje, občutek praznine, težave z identiteto, močna čustvena nihanja, nestabilno razpoloženje ter izkrivljena samopodoba.
Navzven se ta motnja najlažje opazi tako, da se bližnjim kažejo v nestabilnostih odnosa. Enkrat se kažejo kot idealni, drugič pa v najslabši možni luči. Tudi sicer je stalnica v življenju teh ljudi črno-belo gledanje nase, na svet in okoliščine. Njihovi možgani delujejo povsem drugače. Iz svojih napak se nič ne naučijo, saj lahko gredo desetkrat na led, pa bodo tudi enajstič prepričani, da tokrat ne bodo padli.
Zanje je značilno tudi, da nimajo empatije. Delujejo po principu jaz in samo jaz. Vedno morajo biti na prvem mestu in vse gledajo skozi perspektivo svojega trenutnega počutja in cilja, ki ga želijo doseči takoj.
So tudi spretni manipulatorji, saj zaznavajo, kje ima nekdo šibko točko, in ko se čutijo ogrožene, bodo po njej udarili – spet s nelogičnim sklepanjem: če boli mene, bo tudi tebe. Ne zavedajo se, da s tem, ko nekomu povzročijo bolečino, ne bodo ničesar rešili. Privlačijo jih ljudje, ki jih obvladujejo. Izbirajo si osebe, ki so naivne in neizkušene ter želijo pomagati, in ljudi, ki izhajajo iz podobnih okolij kot oni.
S kakšnimi čustvi in občutki se srečuje oseba z MOM
Gospa Mira ima veliko težav na številnih področjih življenja, tako doma kot v službi. Ne zna obvladovati in nadzorovati svoje jeze, ne upošteva čustev in pravic drugih ljudi, ne uvidi posledic svojih ravnanj. Ne občuti nikakršne odgovornosti do drugih in ni zmožna samokritike. Ima vedno svoj prav, ki ga uveljavlja tudi na neprijetne načine. Pri doseganju ciljev ne izbira sredstev. Težave v odnosih pripiše drugim, ki so krivi, da so jo razjezili. Ljudem ne zaupa, saj meni, da imajo zle namene, zato raje izbere samoto kot nevarnost druženja. Je nenehno na preži. Meni, da nihče ne upošteva nobenih pravil in v takšnem okolju ne more živeti. Sosede kontrolira pri ločevanju odpadkov, zaklepanju vhoda. V odnosih je zelo nestanovitna in nezrela. Vtika se v njihova življenja in jih nadzoruje (sosedom prisluškuje pri vratih).
Njeno razmišljanje je črno-belo. V večini primerov se ji zdi vse črno. Misli, da vsi spletkarijo zoper njo. Resničnost pogosto zelo izkrivi in o vsem dela svoje predpostavke, ki so zelo ekstremne. S sosedi je danes velika zaupnica in prijateljica, naslednji teden pa jih ne prenese več in so njeni največji sovražniki. Eno besedo ali dejanje doživi kot napad nase in njene predpostavke skačejo od enega ekstrema do drugega. Njeno življenje je težko, saj v enem trenutku želi nadzirati in kontrolirati vso okolico, v naslednjem hipu pa se z njimi spre in jih obtoži za dejanja na podlagi svojih predpostavk.
Kako se okolica (lahko) odziva na ravnanja osebe z MOM
Odstopanja v vedenju, mišljenju, čustvovanju in odnosih ji povzročajo hud stres in trpljenje. Odstopanja v mišljenju se kažejo v načinih, kako človek razlaga različne okoliščine in kako pogosto uporablja miselna popačenja. Vidna so v tem, kako prepoznava svojo vlogo v svetu, kako opredeljuje svojo in odgovornost drugih ter kako se spoprijema z različnimi izzivi. Človek z odstopanji v mišljenju je lahko na primer prepričan, da ima samo on prav in lahko mimo potreb drugih uveljavlja svojo voljo. Lahko pa ima nestanovitno samopodobo in ima enkrat ena, drugič druga prepričanja, verjame na primer, da so nekateri ljudje izključno dobri, potem pa jih zaradi kakšne nepomembne zadeve nenadoma uvidi kot povsem slabe. Človek se lahko odzove tudi s povsem nepričakovanimi in glede na okoliščine pogosto neprimernimi čustvi. Odstopanja v vedenju se odražajo z zelo družabnim ali samotarskim življenjem in burnimi nepremišljenimi odzivi. Odstopanja v odnosih z drugimi se kažejo z odnosi, ki so hladni, odmaknjeni, ali pa močni in burni.
Zelo pomembno je, da v takih primerih ravnamo tako, da težav sebi in drugi osebi ne povečujemo. Ne smemo delovati tako, da krepimo in podpiramo odstopanja. To pomeni, da postavimo mejo sebi, da določenih ravnanj ne dopuščamo in ne dovolimo, da nekdo z nami grdo ravna, nas izkorišča ali obremenjuje. S tem pomagamo sebi in tudi osebi z osebnostno motnjo, saj se ji prepreči vedenje, ki tudi zanjo ni dobro.
Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi odgovorni za svoje vedenje in da velja biti drug do drugega strpen in dosleden. Ne smemo prizadeti dostojanstva, ne pri sebi ne pri drugem. Osebnostna motnja ne sme postati nova zmerljivka v medsebojnem obračunavanju in maščevanju. Kot posamezniki in družba si moramo prizadevati, da ljudi ne označujemo, saj s tem ne bomo ničesar rešili.
Piše: Alenka Petek
Prvič objavljeno v glasilu Žarek dobrote, avgust 2021
Foto: Pixabay