Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je skupaj s sopredlagatelji Slovensko karitas, Misijonskim središčem Slovenije, Radiem Ognjišče in mednarodni sopredlagatelj Vincentian Family Homeless Alliance s sesdežem v Rimu, nominiralo misijonarja na Madagaskarju, Pedra Opeko za nagrado Sveta Evrope Raoul Wallenberg za izjemne dosežke na humanitarnem področju.
Nagrado Raoul Wallenberg podeljuje Svet Evrope v sodelovanju s švedsko vlado in madžarskim parlamentom. Nagrado se vsaki dve leti podeljuje posamezniku, skupini ali organizaciji, ki deluje v poslanstvu Sveta Evrope, z namenom ohranitve spomina na dosežke Raoula Wallenberga. Ta švedski diplomat je v letih 1944 in 1945 ščitil pripadnike judovske skupnosti v Budimpešti. Vrednost nagrade, ki bo podeljena 17. januarja 2022, je 10 tisoč evrov.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS meni, da s svojim dolgoletnim delovanjem in izjemno požrtvovalnostjo, misijonar Opeka izpolnjuje pogoje za nagrado, ki bo pomembno prispevala k prepoznavnosti njegovega humanitarnega dela. O misijonarju so na ministrstvu zapisali: Misijonar Opeka je leta 1989 ustanovil humanitarno združenje Akamasoa (“Dobri prijatelji”), ki deluje v predmestju glavnega mesta Antananarivo, leta 1994 pa združenje Antenne Akamasoa v Vaingaindranu na jugovzhodu Madagaskarja. V dobrih 30 letih svojega delovanja je vzpostavil več kakor 18 vasi z vso potrebno infrastrukturo. S pomočjo malgaških prostovoljcev je iz odlagališča smeti blizu glavnega mesta Antananarivo postavil mesto upanja za več kot 25 tisoč ljudi. Trenutno je v šolah, ki sta jih zgradili združenji, v izobraževalni program vključenih 14 tisoč otrok. Skupaj s prostovoljci obeh združenj je pomagal že več kot 500 tisoč revnim Malgašem. Informacije tudi na tej spletni strani.
Slovenska karitas, ki spremlja humanitarno delo misijonarja Pedra Opeke že mnogo let, v zadnjem letu pa z njim sodeluje tudi pri konkretni pomoči revnim na Madagaskarju v sklopu projektov podprtih s strani slovenske Vlade (Ministrstva za zunanje zadeve RS), je v nominaciji zapisala: Misijonarja Opeko Karitas predlaga za to nagrado, saj že pet desetletij na Madagaskarju vsakodnevno pomaga uresničevati osnovne človekove pravice tisočim revnim, da imajo dostop do hrane, pitne vode, higienskih potrebščin, šolanja, zdravstvene oskrbe, dostojnega bivališča in dela. Brez njegovega delovanja, bi mnogi na Madagaskarju izgubili svoje življenje. Pomaga jim preživeti in jim vrača upanje in njihovo dostojanstvo, ki je bilo prej zaradi velike revščine, še posebej ljudi, ki so živeli na smetišču ob glavnem mestu Antananarivo mnogokrat poteptano. Mnoge je rešil iz te bede življenja, nečloveških razmer na smetišču. Zgradil je toliko šol, bolnic, vodnjakov, cest, nahranil mnogo lačnih, jim dal streho nad glavo in dom, da vsega tega ni mogoče niti našteti. Koliko ljudi je pod okriljem njegove organizacije Akamasoa dobilo tudi možnost za delo in zaslužek ter s tem dostojno preživetje družin, kot v kamnolomu, ob gradnjah različne infrastrukture in kot učitelji v šolah, zdravstveni delavci v bolnišnicah, ki jih je gradil. Poleg konkretne pomoči ljudem, pa se vsa leta svojega delovanja na Madagaskarju, bori za uresničevanje pravic najrevnejših in najranljivejših tudi pri lokalnih politikih in v mednarodni skupnosti. Je veliki borec za pravičnost in mir v svetu. Nagovarja politike in preproste ljudi, najprej s svojim delom in zgledom, nagovori in tudi preko knjig, ki jih je napisal, ki spodbujajo k boju proti revščini in socialni izključenosti in krivičnosti v svetu. Ob tem je tudi zelo uspešen, saj je s svojimi spodbudami pridobil veliko podpore in solidarnosti s strani lokalnih in svetovnih politikov ter posameznikov, kar je prispevalo h konkretnemu uresničevanju človekovih pravic na Madagaskarju. Njegovo delo je izjemno in lahko rečemo, da presega človeške moči. Mnogi pravijo, da je naslednik Matere Terezije. Je tudi edini Slovenec, ki je bil kdaj nominiran za Nobelovo nagrado za mir. In to pove veliko. In za vse to si več kot zasluži Raoul Wallenbergovo nagrado, tudi zato, da bo s pomočjo le te lahko nahranil mnoge lačne na Madagaskarju.
Na Misijonskem središču Slovenije pa so ob nominaciji zapisali: Misijonsko središče Slovenije s Pedrom Opeko sodeluje od njegovega prihoda na Madagaskar l. 1976. Za nagrado ga nominiramo, ker je korenito spremenil življenja mnogih revnih Malgašev s smetišča Antananarivo. Dal jim je možnost dostojnega življenja brez brskanja po smeteh in vsakodnevnega boja za preživetje. Vrnil jim je osnovno dostojanstvo. Skupaj s prostovoljci združenj Akamasoa in Antenne Akamasoa je pomagal več kot 500.000 revnim Malgašem. V njihovem sprejemnem centru vsakodnevno nudijo nujno pomoč vsakomur, ki potrka na vrata: topel obrok, nego, oblačila, odeje in milo. Samo v letu 2014 je skozi ta center šlo 38.000 ljudi ali nekje 70 družin na dan, ki so se po enkratni pomoči vrnili k svojim družinam. Akamasoa obsega 18 vasi, v katerih živi 25.000 ljudi. Do sedaj je zgradil več kot 4.000 hiš (tudi lastnoročno, dokler ni izučil skupine zidarjev) za ljudi, ki so prej živeli na smetišču. V naseljih je zgradil delavnice, tržnice, vrtce, šole, univerze, sanitarije, kuhinje, jedilnice, knjižnice, športna in otroška igrišča, ambulante, domove za ostarele, pokopališča. Zgradil je osnovno infrastrukturo, vodovod, kanalizacijo, elektriko, tlakoval ceste. V šolah Akamasoe se izobražuje skoraj 15.000 šolarjev (2015). 6.000 najrevnejšim šolarjem s projektom Botrstvo (MSS) omogoča topel obrok hrane na dan. 3.000 ljudem nudi zaposlitev (kamnolom, delavnice, zidarji, šolski, zdravstveni in vzdrževalni delavci). Svet opozarja na posledice naravnih nesreč na Madagaskarju in zbira pomoč v različnih državah. Pri lajšanju posledic uspešno vključuje mednarodno skupnost, tako posameznike kot organizacije. Ljudi izobražuje o podnebnih spremembah ter vplivu na okolje. Skrbi za pogozdovanje, ureja drevesnice. Samo v letu 2020 so posadili 10.000 dreves. Vsak dan znova se Pedro Opeka popolnoma predaja delu z in za reveže in se trudi povrniti jim dostojanstvo. Vedno jim priskoči na pomoč. S svojim delom dokazuje, da revščina ni nekaj, kar je ljudem usojeno, ampak da se jo s trdim delom in vztrajnostjo lahko premaga, če ljudem le damo možnost.
Radio Ognjišče je o tem zakaj predlagajo Pedra Opeko za to nagrado zapisalo: Peter Opeka je misijonar, ki uči z zgledom. Z zgledi ljubezni, žrtvovanja, predanega dela, garanja, spoštovanja enakosti, spoštovanja človeka … Je zgled in dokaz kaj vse zmore človek, če svoje življenje preda Bogu in soljudem. Vsa leta našega radijskega dela ga doživljamo kot svetilnik upanja, kot žarek vsega, kar potrebuje ta naš svet. V dveh desetletjih in pol smo uspešno sodelovali pri kar mnogih dobrodelnih akcijah. Vsaka znova je dokaz koliko zaupanja v delo Petra Opeke ima slovenski človek. Zbrana sredstva za hrano, delovne pripomočke ali za gradnjo bolnišnic, hiš in šol, so vedno presegla tudi najbolj smele obete. Ob obisku slovenskih misijonarjev, ki sooblikujejo malgaški vsakdan že več kot petdeset let, smo osupli poročali o težkih razmerah preprostih domačinov in pretreseni navdušeno zrli v uspeh dela misijonarja Opeke. Akamasoa je rešitev tisočih, Peter Opeka s sodelavci pa tisti, ki neumorno išče izhod iz brezizhodnega. Občutja, ki nam jih je bilo dano prenašati v Slovenijo, so bila veliko zgovornejša od številk in odstotkov v katerih se da izmeriti delo misijonarja. Začudenje, pretresenost, navdušenje, vzhičenost, hvaležnost in še kaj, se vedno znova prelijejo v izpraševanje vesti in vprašanje: “Pa jaz? Kakšno sled bom pustil za seboj?” Ta, ki jo pušča misijonar Opeka je kot sled sv. Krištofa, po korakih v času je videti, kot, da stopa sam … V resnici pa nosi skrbi, upanje in veselje tisočih, ki so mu zaupani in jim je vrnil vero v človeka in življenje. Smetišče v Antananarivu spreminja v mesto prihodnosti, brezupne sence v ljudi, še v nas, brezčutno oddaljene, vrača upanje v dobro. Več na strani Radia Ognjišče.
