Pri delu z ženskami, materami in otroki v materinskem domu se srečujemo z neskončno paleto življenjskih stisk, situacij, ki žensko pahnejo v brezizhoden položaj, ko se utaplja v vrtincu nezdravih odnosov, zlorab in pride do točke, ko je nujen in neizogiben poseg strokovnih služb v družino.
Ženska se tako poleg lastne nemoči sreča tudi z občutki sramu in sama ne zmore konstruktivnega reševanja svoje stiske. Strokovne delavke, ki jim pomagamo pri reševanju vseh težav, svojo pomoč nudimo tudi skozi različne procese zagovorništva.
Anonimni primer stiske
Mati z otrokom pride v socialnovarstveni program materinskega doma zaradi psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja v družini. Že nekaj časa prihaja do psihičnega in fizičnega nasilja nad sinom s strani očeta, mati prizna tudi zanemarjanje otroka kot posledico lastne preobremenjenosti in nemoči zaradi nenehnih pritiskov s strani moža. Deček doživlja še vrstniško nasilje, predvsem v šoli, in obstaja sum na spolno zlorabo.
Zaradi dogodka – nasilja v družini nad sinom s strani očeta – sta se mati in sin s pomočjo Centra za socialno delo umaknila v krizni center za žrtve nasilja, od koder je potem sledilo urejanje namestitve v program materinskega doma.
Na CSD so bili najprej odprti ukrepi za zaščito mladoletnega otroka zaradi neprimerne skrbi za otroka: prehrana, higiena, izpolnjevanje šolskih obveznosti, vzgoja, nasilje do mame s strani zakonskega partnerja in sum na spolno zlorabo s strani očeta.
V zvezi s tem je CSD odprl javno pooblastilo: naloge za preprečevanje nasilja v družini za mamo in sina, in sicer pomoč pri zaščiti pred nasiljem s strani zakonskega partnerja oziroma očeta. Ob namestitvi in vključitvi v program materinskega doma sledi poleg psihosocialne pomoči tudi pomoč pri organizaciji življenja v novem okolju, kot je način življenja v skupnosti z ostalimi ženskami in otroki, ter pravice in obveznosti v programu.
V individualnem načrtu zastavimo cilje za aktivno reševanje novonastale situacije oziroma organizacijo pomoči materi in otroku v sodelovanju s centrom za socialno delo, šolo, delodajalcem (služba), zdravstveno službo (pediater, pedopsihiater) …
V takem primeru CSD skliče multidisciplinarni tim, ki se ga udeleži tudi mama. Na timu različne službe predstavijo svoje ugotovitve in predloge. Tima se udeleži tudi strokovna delavka materinskega doma, ki predstavi materino in otrokovo sodelovanje v programu ter materino prizadevanje in skrb za otrokove potrebe. Predstavi se materina močna področja, na katerih področjih sta delali in dosegli zastavljene cilje. Med drugim je pomembno tudi opolnomočenje matere v vlogi matere, prepoznavanje nasilja in odnos do zakonskega partnerja, podpora pri vzpostavitvi rutine in delovnih navad pri otroku, kot je omejevanje uporabe telefona in podobno.
To je eden od načinov in primerov, ko strokovna delavka materinskega doma zagovarja pravice in potrebe uporabnice in njenega otroka.
V tej vlogi nastopi skoraj vedno v odnosu do ostalih strokovnih služb in pri iskanju pomoči pri nevladnih organizacijah, ko gre za urejanje materialne ali psihosocialne pomoči. Pri delu z uporabnico jo tudi spodbujamo, da zna sama prepoznati in artikulirati svoje potrebe in pravice, saj si jih bo tako tudi lažje pridobila in jih uveljavila.
Zapisala: Tanja Žorž je vodja materinskega doma Solkan in Šempeter, Zavod Karitas Samarijan
Prvič objavljeno v Žarek dobrote, november 2021
fotografija je simbolna (Pexels)
Bi želeli redno prebirati Žarek dobrote?
Naročite ga na [email protected] ali na 01/ 300 59 60.