Strah, sram, tesnoba. Razbijanje v prsih. Potne dlani. V Sloveniji je vsaka 4. družina zaznamovana z alkoholizmom. Kljub temu – kar je žalostni paradoks – ima večina otrok alkoholikov občutek, da so v svoji stiski sami.
Izkušnja življenja s staršem alkoholikom otroka oškoduje ter zaznamuje za vse življenje. Življenje v alkoholičnih družinah je kaotično in nepredvidljivo. Claudia Black je izluščila tri pravila, ki veljajo v alkoholičnih družinah: “Ne govori, ne zaupaj, ne čuti!”. S posledicami življenja v alkoholični družini se otrok alkoholika srečuje skozi vsa svoja življenjska obdobja v odraslosti. Zgodbe odraslih otrok alkoholikov so kljub različnim družinskim dinamikam, intenziteti alkoholizma in njegovega vpliva, polne podobnih vzorcev, dnevnih situacij in občutij.
“Želim si, da bi vsaj ena oseba videla, da je za zaprtimi vrati našega doma drugačno življenje, kot ga vidijo ostali.”
(Maja, 33 let)
Alkoholizem je običajno družinska skrivnost, ki potisne družinske člane v izolacijo, ter jim vzbudi občutke krivde in sramu. Svojih stisk ne delijo z nikomer, saj imajo občutek, da bi s tem izdali družino ali da deljenje le-teh ni varno. Raziskave kažejo, da je kar 70 odstotkov odraslih otrok alkoholikov, ki so odrasli ob staršu alkoholiku, prepričanih, da so v obdobju odraščanja uspešno prikrivali alkoholizem staršev pred okolico. Ti otroci bodo tudi v odraslosti težje delili svoje občutke ter stališča. Imeli bodo občutek da se jih je potrebno sramovati ali da jih ni varno deliti.
Praviloma otroci alkoholikov nosijo težko breme občutkov krivde. Nase prevzamejo odgovornost za alkoholizem starša. Najbolj pogosta misel otroka alkoholika je, da je sigurno kaj, kar bi še lahko naredil, da bi starš s pitjem prenehal. Nekateri otroci si vse otroštvo prizadevajo nemogoče – ustaviti staršev alkoholizem.
Otroci alkoholikov ne delijo samo preteklosti, temveč tudi sedanjost
Alkoholizem je družinska bolezen. Zaradi alkoholizma so oškodovani vsi družinski člani. Vsak član družine igra svojo “vlogo”, ki je potrebna “ozdravitve”. Otroci se različno odzovejo na življenje zaznamovano z alkoholizmom starša. Dr. Perko v knjigi Otroci alkoholikov in tiranov opredeli nekatere vloge, ki jih sprejmejo otroci alkoholikov:
- Družinski heroj, ki bo podpiral vso družino, bo sočuten do starša, ki pije in ga spodbujal k temu, da bo boljše. Nase bo prevzel družinske odgovornosti in prevzel vse pomembne naloge, jih odpravil z odliko. V odnosih se bo žrtvoval tudi kasneje v življenju.
- Žrtveno jagnje, grešni kozel ali upornik, ki se bo pogosto prepiral, se upiral, bo impulziven. Na nek način njegovo vedenje odraža upor do družinske situacije in hkrati odslikava kaotičnost družinske dinamike. Skozi agresijo in impulzivnost želi izraziti dogajanje v družini.
- Tešitelj ali čustveni otrok, ki lahko v nekaterih pogledih spominja tudi na družinskega heroja. Je tisti, ki bo sočustvoval z vsemi člani družine, bil podporen in skrbel za dobro počutje vseh. Bo pomembna čustvena opora. Ti otroci navadno v odraslem življenju postavljajo potrebe drugih pred svoje in v odnosih skrbijo predvsem za druge.
- Družinska maskota bo tisti, ki skrbi za smeh v družini. Neskladje v družini želi uravnovesiti s humorjem in komiko in s tem razbremeniti napeto situacijo, ki bi lahko vodila v konflikt, žalost, jezo. Ti otroci so pogosto na preži glede tega, kjer bi lahko obstajal potencialen problem ali sprožilec za konflikt. Vse, da bo lahko še pravočasno ukrepal. Za humorjem se pogosto skrivata strah in anksioznost. V času odraščanja lahko ti otroci pogosto zapadejo tudi v različne oblike zasvojenosti.
- Izgubljeni otrok je tisti otrok, ki bo miren, skoraj neopazen, tih in zadržan. Je zelo prilagodljiv in neodločen. Pogosto se čuti nevrednega in neljubljenega. Inhibiranost čustev in izražanja lahko vodi tudi v motnje hranjenja, negativno samopodobo, različne oblike zasvojenosti. Ta vloga predstavlja večje tveganje za težave v duševnem zdravju.
- Najmlajši otrok je tisti otrok, ki bo deloval bolj razvajeno. Prejema veliko pozornosti in ljubezni in oboje tudi zahteva. V družini ima posebno mesto, saj se mu nudi nenehno zadovoljitev potreb. Tudi v odraslosti se najdejo v odnosih, kjer drugi brezpogojno zadovoljujejo njegove potrebe.
Vsaka od teh vlog nosi posledice za odraslo življenje. Le-te so pri posameznikih zelo različne. Dr. Nada Trtnik našteje nekaj najpogostejših: psihosocialni problemi, depresija, agorafobija, socialna fobija, anksioznost, problemi v medsebojni odnosih, problemi na področju akademskih dosežkov, zloraba drog in alkohola, slaba samopodoba, jeza, zanikanje, občutek krivde in sramu.
“Naučila sem se živeti z tesnobo, ki je bila v meni tako globoko zakoreninjena, da se je nisem niti zavedala.”
(Jasmina, 41 let)
Otroci priložnosti
Če raziskave na eni strani kažejo, da imajo otroci alkoholikov večjo možnost, da razvijejo težave kasneje v življenju, pa po drugi strani kažejo, da prej kot otroku ponudimo informacije in podporo, manj bo le-teh.
Bistvenega pomena je, da otroke alkoholikov pomagamo obvarovati pred nepotrebnimi leti tišine, sramu in trpljenja povzročenega s starševsko zasvojenostjo. Tudi v kasnejših življenjskih obdobjih ni prepozno, da ozavestimo, ter spremenimo vzorce iz primarne družine, ki nam ne služijo. Sleherni od nas si zasluži, da ga preteklost ne determinira.
NACOA Slovenija, Društvo za pomoč otrokom alkoholikov, je podporna organizacija za otroke alkoholikov vseh starosti.
Prizadeva si za detabuizacijo kategorije otrok alkoholikov v javnosti in jim nuditi podporen, ter informativen prostor. Je del mednarodne mreže organizacij NACOA (National Association for Children of Alcoholics), ustanovljene leta 1983 v ZDA, ki podpira, informira, ter pomaga otrokom alkoholikov po svetu.
Zapisala: Sonja Gerič Bevec, predsednica in soustanoviteljica organizacije NACOA Slovenija
Prvič objavljeno na Med.Over.Net.
Več informacij o društvu najdete na spletni strani: www.nacoa.si in www.facebook.com/nacoaslovenija.
Več informacij:
Sofinancer programa:
