Križev pot z naslovom »366 postaja križevega pota«, so ob prvi obletnici vojne v Ukrajini pripravili sodelavci Karitas Spes iz Ukrajine. Z njim simbolično želijo prikazati eno leto trpljenja ukrajinskega naroda. S svojimi besedami izražajo bolečino, ki so jo doživeli sami in ukrajinski ljudje. Vsaka pripoveduje osebno zgodbo in zgodbe ljudi, ki jim z ljubeznijo služijo.
Na tej povezavi je posnetek iz 24.2.2023, ko so ga molili v živo v Kijevu: https://youtube.com/live/g7Phl17LY0M?feature=share
Slovenski prevod
1. Jezus je obsojen na smrt
Jezus, obsojen si na smrt. Stojiš povsem sam. Nihče se ne zavzema zate. Nihče te ne brani. Kaj čutiš v tem trenutku? Je to strah? Ali je to sočutje? Ali je nemoč?Ko zdaj pomislim na vas, pomislim na vse Ukrajince, ki niso umrli naravne smrti, ampak jih je na smrt obsodil drug človek. Obsodili so jih preprosto zato, ker so verjeli v sebe in živeli resnico v svoji domovini. Mnogi med njimi niso imeli niti časa, da bi se zavedali neizogibne smrti ali čutili karkoli drugega. Mislim tudi na tiste Ukrajince, ki jih je zdaj ujel sovražnik in ki ne vedo, ali bodo preživeli in ponovno videli svoje ljubljene. Prosim, daj nam pogum in vztrajnost, da sprejmemo stvari, ki jih ne moremo spremeniti. Pomagaj nam, da se prepustimo Božji volji s takšno ponižnostjo in ljubeznijo, kot si to storil ti. Pomagaj nam, da ostanemo močni in razvijemo globlje zaupanje Vanj.
2. Jezus si naloži križ na ramena
Mama… Oče… Sin… hči… Zbudite se… Začela se je množična invazija v našo državo. Vojna… To so bile besede, ki smo jih zgodaj zjutraj slišali od svojih sorodnikov, prijateljev in bližnjih… V mestih so se že slišale sirene in eksplozije. Sin hitro spakira svoje stvari, objame in pomiri svoje starše, ženo, otroke in odide v oborožene sile, da bi branil svojo državo. Zaveda se, da bo to njegov križev pot s svojimi preizkušnjami in trpljenjem. Vendar ga sprejme in ga je pripravljen nositi za mir … Vsak od nas se zaveda, da bo to težak križev pot, na katerem bodo vladali bes, prezir, bolečina in ponižanje. Skupaj stojimo okoli križa. Slišimo Jezusove besede, v katerih nam govori: “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove samemu sebi ter vzame svoj vsakodnevni križ in hodi za menoj.”
Gospod, zaupamo ti in prosimo za tvojo pomoč in navzočnost v času, ko vsak od nas vzame in nosi svoj križ.
3. Jezus prvič pade pod križ
Jezus, ti si le navaden človek, a si sprejel Očetovo voljo in ubogljivo šel v smrt zaradi odpuščanja grehov vsega človeštva. Koliko ljudi hodi ob tebi in te ne prepoznajo kot svojega Odrešenika. V svojem trpljenju hodiš sam, z velikim križem na svojem hrbtu. Koliko grehov, koliko nečistosti, koliko laži in sodb vseh ljudi je položenih v ta križ … In prvič padeš, ker so naši grehi pretežki. Jezus, nauči nas, kako naj skrbno ravnamo s svojimi sosedi. Nauči nas, kako naj živimo v skladu s tvojimi zapovedmi in kako naj se spominjamo tvojega žrtvovanja v vsakem našem dejanju. V vsakem dialogu sprejmi bolečino našega soseda kot naš lastni križ. Nauči nas, Jezus, kako naj vse svoje stiske sprejemamo s ponižnostjo, da bi si olajšali breme Tvojega lastnega križa. Nauči nas, kako najti tisto edinstveno oporo, ki te je krepila, ko si se ponovno postavil na noge, da bi nosil svoj križ.
Jezus, nauči nas, kako naj storimo enako! Amen.
4. Jezus sreča svojo mater
Mama, mama!
Imel sem nočno moro!
Mami, mami! Prepiral sem se s fanti in sem poškodovan!
Mami, mami! Izgubil sem svoje tovariše, od celotne eskadrilje tridesetih ljudi smo ostali samo trije. Strah me je!
Kaj pa ta mama? Ko sliši te besede, se pretvarja, da je pogumna, močna in skoraj vsemogočna. Čeprav je videti krhka, občutljiva, nežna, je v resnici vsemogočna – vsemogočna je v ljubezni do svojega otroka. To je ljubezen, ki otroku daje potrebno moč, pogum in vzdržljivost, da gre naprej v hrib.
Za podporo ne potrebuješ veliko besed. Vse, kar potrebuješ, je pogled, glas, dih, poln ljubezni … in takrat izginejo strašne sanje, huda bolečina, neizprosen strah.
Koliko ljudi zdaj išče srečanje z Materjo, s pogledom, ki ne obsoja, ne žali, ampak razume, ljubi in podpira.
Tudi Bog se je moral na svoji križevni poti srečati s svojo Materjo. Kako veliko je poslanstvo matere v človeškem življenju, ko se mora z njo srečati celo Bog. V trenutkih največjega trpljenja iščemo njeno podporo. V najtežjih trenutkih svojega življenja nam Jezus podari tudi svojo Mater, da bi bila lahko tudi naša Mati.
Marija, Mati Boga in naša Mati, varuj vsakega otroka, ki trpi, še posebej zaradi te strašne in nepravične vojne proti ukrajinskemu ljudstvu. Daj nam moči, da bomo šli skozi to trnjevo, s krvjo prežeto pot in da ne bomo izgubili svoje vere in ljubezni.
5. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
“Tako kot Simon iz Cirene v vrtincu vsakdanjega življenja in dela, nismo bili pripravljeni na to, da bomo 24. februarja na poseben, krut, nepričakovan način v tem času prisiljeni nositi križ.
A zdaj, ko smo ga sprejeli, moramo pomagati vsem, ki so izgubili dom, si ne zmorejo zaslužiti za vsakdanji kruh, so na dolgem potovanju kot izseljenci, ali pa so v kakšni drugi stiski. V obrazih tisočev ljudi vidimo en sam obraz – našega Boga, Jezusa, ki je bil za naše in tudi moje grehe obremenjen pod okvirjem križa.
Poklicani smo bili, da smo Božji otroci, vendar si ne dovolimo, da bi bili v svoji službi, delu in družini podobni otrokom. Ko sprejmemo Kristusov križ, ga ponesimo v naslednje življenjsko obdobje – v svoj razvoj, ko se učimo novih stvari, se odpiramo drugim ljudem in premagujemo meje, ki so nam bile prej nedosegljive.
Molimo za vse voditelje, duhovnike in prostovoljce Karitas-Spes, verskih in humanitarnih organizacij, da jim v trenutku, ko bo treba vzeti križ, ne bi zmanjkalo poguma, moči in vzdržljivosti. Molimo tudi za odprtost – za njegov pogled skozi poglede trpečih, stražarjev in preprosto ljudi okoli nas. Naj oči trpečega Boga odprejo naše duhovne oči za usmiljenje, dolžnost, odgovornost in Kristusovo pot!”
6. Veronika obriše Jezusov obraz
Ko sem bil otrok, sta me starša peljala k reki. Ko so mi od plavanja pomodrele ustnice, me je mama poklicala na obalo in me pokrila z velikim polprozornim ogrinjalom. To ogrinjalo me ni dovolj grelo, vendar mi je dajalo občutek varnosti. Bil je kot premično zavetje, skozi katerega ni mogel vstopiti noben sovražnik.
Nenadoma se je zaslišal zvok siren, tla so se tresla. Ogrinjalo se je v trenutku spremenilo v okorno ploščo visoke stavbe, ki je ujela žensko telo. Ta ženska je v glavi še vedno slišala sinov glas: “Mami, igrače sem že spakiral, prosim, prižgi risanko o traktorjih.” Oropana, nemočna je klicala svojega sina in prosila vesolje za pomoč. “Ženska, še enkrat kriči! Daj nam znamenje! Slišimo vas! Še enkrat …” To je bilo slišati skozi vojno raztrgano ogrinjalo.
Videl sem ogrinjalo svete Veronike na uničenem mostu v Irpinu, izpod katerega je gledalo na stotine prestrašenih obrazov. Na prenatrpani postaji podzemne železnice “Maidan Nezaleznosti”, kjer se je rodila deklica Viktorija. V popolnoma natrpanih evakuacijskih vlakih na glavni železniški postaji v Kijevu.
Danes je med krvavimi madeži na od vojne raztrganem plašču mogoče videti Kristusov obraz, ki je stkan iz gostoljubja, solidarnosti, sodelovanja in objema.
7. Jezus drugič pade pod križem
Zdi se mi, da mi odpadajo roke. Dan sem začel s pismom, ki ga včeraj nisem dokončal. Včasih se mi zdi, da nimam ne moči ne želje, da bi se premaknil naprej. Toda nenadoma prejmem klic iz Odese, Harkova ali Dnipra, ki me vrne k sebi. In spoznam, da obstajajo ljudje, ki ne odnehajo in nadaljujejo svoje vsakodnevno naporno delo. Dan za dnem. Vsak dan še naprej približujejo našo zmago. Zmaga svetlobe in dobrote. Zahvaljujoč njihovi veri. Tako kot Jezus nosijo svoj križ, se ne pritožujejo in ne tarnajo. Iskreno delijo vse, kar imajo: hrano, vodo, oblačila ali zavetje.
Jezus je trikrat padel, vendar je našel moč, da je vstal in nadaljeval svojo pot.
Kdo sem jaz? To je vprašanje, ki si ga zastavljam vsak dan. In vsak dan čutim njegovo ljubezen in podporo. In naredim še en korak. Korak naprej. Skupaj z vsemi Ukrajinci. Skupaj s celotno Ukrajino. Da bi še enkrat slišali klic iz Zaporožja, Hersona ali Sumov.
8. Jezus potolaži jokajočo žensko
Za oknom je mrgolelo ljudi v mestu. Padal je mrak. Ženska je zagrnila zaveso. “Počakala bom na zoro in se veselila, da ga bom spet videla… Najbližjega, ki ga imam, ki sem ga rodila pred 19 leti.”
V materine misli je vdrl oster zvok telefonskega klica. Že štiri mesece je bil telefon zanjo izvor upanja in tesnobe. “Pozdravljeni… Ne, nisem slišala nobenih novic, nihče ničesar ne govori… Valentinin sin se je vrnil iz ruskega ujetništva. Pravi, da je bil tam tak pekel, katerega nihče ne bi mogel preživeti, vendar mu ne verjamem. Moramo samo moliti in čakati.”
Črno-beli svet se je napolnil z barvami. Odprla je vlažna vhodna vrata. Nenadoma je svetloba zajela ves njen pogled in vse se je zdelo kot zamrznjeno – razen mladeniča na klopi. Ženska je takoj prepoznala svojega sina. Takoj je stekla k njemu in ga objela. Toda on se je umaknil iz njenih rok in rekel: “Mami, ne drži me… Živ sem. Vrnil se bom.”
In zdelo se je, da je izginil v zavest, ki je bila podobna prebujanju iz sanj.
“Gospod, hvala ti za te sanje, za žarek upanja,” je zjutraj molila.
Zdi se, kot da se ti dnevi nimajo konca. In potem… “Morda so se zmotili, morda je imel kdo drug njegov potni list, njegov telefon, njegov rožni venec. Ali pa so morda njegovi prsti zastali na skrivnosti vstajenja?”
Solze niso mogle pogasiti gorečega ognja v njenem srcu.
“Gospod, na tem svetu sem ostala sama, tako kot tvoja mati. Daj, da v oknih naših src zagledamo vsaj žarek upanja na vstajenje.”
9. Jezus tretjič pade pod križ
Srce ne boli več, ko sirena zavpije, saj je že navajen živeti v tuji hiši.
Bereš novice … nekoga spet pokopljejo … vsak dan jih pokopljejo … zato stisneš zobe, si obrišeš solze in trmasto greš naprej. Zavoljo tistih, ki so še živi. Zavoljo tistih, ki se bodo rodili.
Toda rakete spet letijo na nas. Povsod, kamor pridejo, sejejo smrt. Ne trudijo se izbirati. Kdo je naslednji? Morda jaz?
Mraz, tema in razočaranje. Ni več moči, da bi se obdržal. Morda je moja rešitev v smrti?
Skupaj z vso Ukrajino vzamemo križ na svoja ramena. Ves svet nas podpira, ko Ukrajina pade pod breme preizkušenj, mučenj in ponižanj.
Gospod, ti si vzdržal vsak padec in se povzpel na Kalvarijo. Daj nam moč, da se dvignemo, in vero, da nas bo naše trpljenje pripeljalo do zmage.
10. Jezusu slečejo oblačila
Jezusa slečejo z njegovih oblačil… Jezus zavestno sprejme to javno ponižanje, zaradi nas je pripravljen sleči celo svojo kožo. Pripravljen se je sleči do kosti, da bi odkupil naše grehe…
Dekle iz Dnipra, povsem golo v ruševinah lastne kopalnice v mrazu desetih stopinj Celzija. V objektivih svetovnih medijev in v očeh gledalcev… Njena golota je mučenje. Razlika je le v tem, da se to mučenje izvaja na drugačen način: z glasom poveljnika, ki izda ukaz, z rokami ruskega vojaka, ki je izstrelil raketo v hišo, kjer živijo ti ljudje. Natančneje, so živeli…
Ženske v Buči, Izumu, Mariupolu, Hersonu in stotinah drugih mest in krajev, ki so jim odvzeli obleko, deviškost in življenje … To se je tu dogajalo zadnjih osem let. Zadnje leto je le še bolj intenzivno.
Jezus, počutim se vpletenega. Čutim se vpletenega v njihovo bolečino, njihove rane in goloto. Čutim, da sem v vsakem od njih jaz. Tako kot v vsaki uničeni hiši, v vsaki sobi za usmrtitve, v vsakem grobu. Vendar vsega tega ne bi mogel prenesti sam.
Jezus, daj mojemu ljudstvu moč, da bo zdržalo in se nato ponovno rodilo. Daj nam moč, da se upremo in ne izgubimo svojega dostojanstva. Bodi z nami, Jezus, na tem križevem potu mojega ljudstva. Moj Gospod, Ti čutiš našo goloto, našo ranljivost in krhkost kot nihče drug na tem svetu.
11. Jezus je pribit na križ
Jezus, skupaj z Ukrajino si bil pribit na sramotno drevo križa.
Skupaj z Ukrajino so te izpostavili, torej te niso spoštovali, niso upoštevali tvojega dostojanstva, ga prečrtali. Tako kot so v Tvoje čiste in svete roke zabili zarjavele žeblje, so v ukrajinska mesta zabili žeblje v obliki preprog za bombardiranje.
Koliko Ukrajincev so strašni žeblji te vojne prikrajšali za ude, koliko otrok zdaj ne bo moglo objeti svojih staršev, ali se sprehoditi po svojem najljubšem kraju, kjer so odraščali.
Jezus, vemo, da trpiš s temi nedolžnimi, tvoje najsvetejše srce je polno žalosti in nepopisnega usmiljenja za tvoje otroke.
In zdaj si bil končno pribit na drevo, krvaviš in vsa Ukrajina, pribita na križ vojne, krvavi s teboj: Mariupol, Harkov, Olenivka, Dnipro, Kramatorsk, Zaporožje, Miklavž, Kijev, Bakhmut, Vinnica …
Koliko stokov in krvi je bilo prelite v tem vojnem času… Verjamemo, da mučeništvo in smrt tolikih Ukrajincev nista zaman, verjamemo, da z našimi ljudmi ustvarjaš zgodovino, da bi v njih razkril svojo slavo!
12. Jezus umre na križu
Vsak večer položim v posteljo svojo štiriletno hčerko Majo, ki je utelešenje svetlobe na tej zemlji. Vpraša me: “Mami, zakaj k nam prihajajo slabi ljudje? Ali mi boš pomagala?” In odgovorim ji: “Kaj se dogaja z njimi? “Da, moja ljubezen. Vedno bom s teboj in ti bom pomagala.” V teh trenutkih si poskušam zapomniti velikost njene dlani, vonj njenih las, ritem njenega dihanja – stvari, ki jih fotografije ne morejo ujeti. Morda je jutri ne bom mogla več uspavati… Smrt je tako blizu.
V teh trenutkih poskušam ne sovražiti našega sovražnika, ker si tega želi. Želijo, da se vsi potopimo v temo zla in sovraštva. Želijo, da izgubimo svetlobo v svojih dušah. Želijo, da duhovno umremo. Vendar je res težko ohraniti vero, ko je smrt tako blizu.
Prosim te, Gospod, da mi daš moč, da vzdržim te preizkušnje, da rešim življenje svoje družine in vsakega Ukrajinca. Navsezadnje je bilo toliko smrti, da je čas, da začnemo živeti.
13. Jezusa snamejo s križa
Ko so Jezusa sneli s križa, je bilo ob njem le nekaj apostolov. Le nekaj jih je bilo dovolj pogumnih, da so vzeli to brezdušno telo in ga odnesli v grob. Nikodem in Jožef pa sta bila tam. To je bil trenutek, ko njun mogočni in modri Učitelj ni več mogel zdraviti ljudi, izganjati demonov, obujati mrtvih ali ukazovati kateremu koli živemu bitju na zemlji. Toda ta dva sta bila tam in držala njegovo hladno in ponižano telo.
Pogosto si predstavljam, kako bo videti naša država, ko bo vojne konec. Ko bo Ukrajina prehodila vse postaje križevega pota – kdo ji bo iz rok in nog potegnil vse kovinske žeblje. Kdo jo bo vzel na ljubeča in nosilna ramena, ko bodo mnogi med nami postali brezupni, brezdomni ali vredni – ne bodo več hoteli živeti v tako uničeni državi. Ali bomo mi ali jaz tam? Pripravljeni sprejeti milijone izzivov, razočaranj, grozljivih resnic, ki nas čakajo takoj za vogalom, takoj ko bo konec te nočne more. Ali pa bomo preprosto izginili, kot so to storili številni apostoli. Bili so preveč prestrašeni, da bi hodili z Jezusom na njegovi zadnji poti.
Naš mogočni Oče, ne glede na to, kakšen bo konec naše križevega pota – naj bomo vsaj približno podobni Nikodemu in Jožefu – ljubila sta ga, ko je bil še živ, in skrbela sta zanj, ko ni bil več mogočen ali veličasten. Daj nam moči, da bomo sledili njunemu zgledu in prinesli svojo nepopolno ljubezen in skrb tja, kjer sta najbolj potrebni.
14. Jezusa položijo v grob
Gospod Jezus, s tem ko si bil položen v grob in nato zmagoslavno vstal iz njega, si nam povrnil življenje.
Danes mineva eno leto, odkar smo videli, kako so številne nedolžne Ukrajince ne le položili v grobove, ampak jih tudi mučili, preden so jih nedostojno odvrgli v skupne grobove. Zdi se, da se tvoja zgodba, Jezus, ponavlja.
Janezov evangelij priča, da se Kalvarija nahaja na vrtu, kjer je grob, ki ni bil nikoli uporabljen. Pravijo, da je Kalvarijo zajela globoka tišina. Prav tam so Jezusovi učenci položili njegovo telo.
Danes so v ukrajinski deželi, ki je za nas sveta, našli številne jame, ki jih je v globokem gozdu prekrivala ista tišina, trupla, ki so bila položena eno na drugo, pa so bila odstranjena in položena v grobove, da bi vsakemu od njih dali polno dostojanstvo in spoštovanje.
Jezus, edina tolažba na vseh teh krajih lahko pride le od Tebe, ki si dal svoje življenje za vsakega od tistih, ki so danes že pri Tebi. Vemo, da je to telo po treh dneh vstalo od mrtvih. Zato te, Jezus, prosimo, bodi nam blizu, osebno spremljaj vse tiste, ki so izgubili ljubljene osebe, in vse nas na naši zemeljski poti, skozi radosti in stiske.
Prevedla Daša Štalc, Slovenska karitas
