Mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad. z Gradbenega inštituta ZRMK je spregovoril o načinih odprave škode po poplavah:
- sušenje,
- sanacija stanovanj in
- postopna obnova.
Za uspešno sanacijo posledic poplav je pomembno, da ravnamo na pravilen, strokovno ustrezen način in z uporabo primernih postopkov. Odpravljanje posledic je dolgotrajno in odvisno od tega, kako dolgo se je voda zadržala v stanovanju oz. stavbi in kako visoko je segala, od vrste stavbe – masivna, lesena, montažna – in od vrste gradbenih materialov. Od tega je namreč odvisno, kako je voda prizadela določene konstrukcije oz. kako globoko je prodrla vanje in kakšna je verjetnost, da se bo stavba izsušila v daljšem ali krajšem času.
Osnovno vodilo sanacije posledic poplav je potrpežljivost in upoštevanje pravil stroke
V prvem koraku se moramo prepričati, ali je stavba dovolj varna, da sploh vstopimo vanjo. To velja tako za lastnike kot za strokovne delavce in prostovoljce. Za njeno statično varnost je pomembno, da ni opaziti večjih razpok, premikov ali posedkov. Šele nato vstopimo v stavbo in fotografsko dokumentiramo stanje, pregledamo in po potrebi odklopimo posamezne inštalacije (elektrika, plin, vodovod). Sledi grobo čiščenje, pohištvo in opremo odnesemo na prosto, da vidimo, v kakšnem stanju je ovoj oz. tkivo stavbe. Tu moramo biti pozorni tudi na morebitne poškodbe tlakov in vseh notranjih konstrukcij. Šele takrat lahko vsaj približno ocenimo škodo, ki je nastala. Prava ocena pa bo šele prišla.
Lotimo se podrobnega pregleda konstrukcij odvisno od gradnje stavbe. Prvo sliko nam da stanje tlakov in ometov. V primerih, ko je bila stavba poplavljena dalj časa, bo morda treba tlake, omete in mavčnokartonske ali lesene konstrukcije v celoti ali vsaj delno odstraniti. Problematična je mehka izolacija iz mineralne volne za toplotno zaščito. Pri oceni omočenosti oz. navlaženosti konstrukcij se lahko orientiramo na črto, ki jo je poplavna voda zarisala na steni. Vedeti pa moramo, da so lahko stene v svojem jedru navlažene tudi še od pol do enega metra nad to črto. Do take višine tudi odstranimo omet, kadar je to potrebno.
Kot primer, v masivnih, npr. opečnih konstrukcijah prostora velikosti 20 m2, se lahko ob nekajurnem zadrževanju vode v prostoru nabere do 3.500 l oz. 3,5 tone vode. Tako količino odstraniti iz konstrukcij ni majhen zalogaj. Pomembno je intenzivno in vztrajno sušenje, čas, ki bo za to potreben, pa je odvisen tudi od vgrajenih materialov.
Kako potekata sušenje in prezračevanje
Sušenje poteka na več načinov: voda izhlapeva s površin sten in tal. Globje kot je voda prodrla v konstrukciji, dalj časa se izsušuje. Najprej se mora voda, ujeta v porah materiala, spremeniti iz tekočega v plinasto stanje, tj. v vodno paro. Ta para nato z difuzijo potuje skozi pore materiala do površja in šele takrat izhlapi. Obseg procesa lahko ponazorimo s primerjavo, da enaka količina vode potrebuje za izhlapevanje vsaj petstokrat več energije oz. toplote, kot če bi želeli to količino vode segreti za eno stopinjo. Zato so navlažene stavbe tudi hladne. Voda namreč za svoje izhlapevanje porablja toploto, ki jo vsebujejo konstrukcije.
Sušenje so odvija v zunanjost kot tudi v notranjost. Zraku v prostorih moramo zato omogočiti, da se te vlage navzame oz. da ima za to zadostno kapaciteto. Ključna beseda je prezračevanje. Naravno, z ustvarjanjem prepiha, je seveda počasnejše, kot če mu dodamo še mehansko sušenje in prezračevanje. Intenzivno, precej bolj, kot smo sicer navajeni, bo treba prezračevati vsaj še to zimo, morda tudi naslednjo. Strah, da bi s prezračevanjem pozimi, ko je zunaj hladno in morda megleno, v prostor dovedli dodatno vlago, je povsem odveč. Hladen zrak v količinskem smislu vsebuje zelo malo vodne pare, topel pa veliko. Ko hladnejši zunanji zrak pripeljemo v notranjost, ta zamenja topel in z vlago nasičen zrak, s tem pa pridobimo »rezervo« za nadaljnje sušenje materialov. Sušenje tlakov lahko zelo pospešimo z vpihovanjem toplega zraka skozi okrogle izvrtine, ki segajo pod nivo estriha. Ob tem obvezno odstranimo robne letve. V prostore namestimo razvlaževalnike. Tudi klimatske naprave, ki zrak prav tako razvlažujejo, pridejo zelo prav. Vsa tehnična sredstva so zelo dobrodošla, če tega ni na voljo, pa je zelo pomemben stalen prepih. Vedeti moramo tudi, da se v poletnem času zaradi večje vsebnosti vlage v toplem zraku konstrukcije počasneje sušijo kot pozimi, ko je zunaj hladno.
Sušenje na vse možne načine z razvlaževalniki, vpihovanjem zraka, klimatskimi napravami, tudi ustreznim ogrevanjem v zimskem času pomeni večjo porabo elektrike in žal s tem višje stroške. Pričakovati moramo, da bodo letošnjo zimo, mogoče tudi še prihodnjo, stroški za ogrevanje in obratovanje stavb višji kot običajno. Pomembno pa je, da predvsem to prvo ogrevalno sezono po poplavah ne varčujemo na račun intenzivnega prezračevanja in ustreznega ogrevanja prostorov, sicer bo odpravljanje posledic še dolgotrajnejše. Kot primer, zelo namočen zid iz opeke debeline okrog 40 cm se lahko po naravni poti suši celo leto dni ali več, odvisno tudi od vremenskih razmer. Kot omenjeno, lahko z mehanskimi pripomočki ta proces precej pospešimo. Z vpihovanjem toplega zraka lahko npr. tlak v posameznem prostoru primerno posušimo v dveh do treh tednih. Tudi med sušenjem in nato finim čiščenjem moramo biti pozorni na morebitne konstrukcijske poškodbe. Če opazimo večje razpoke, debeline milimeter ali celo nekaj milimetrov, je treba poiskati nasvet statika. Opazovati je treba tudi okolico hiše. Če opazimo dodatne ali nove pomike terena, se je treba obrniti na geologa.
Pregled in obnova poškodovanih sten
Močno navlažene omete je treba odstraniti. To naredimo do višine od pol do enega metra nad nivojem vode, ki je poplavila prostor. Nato počakamo, da se nosilna konstrukcija primerno posuši. Omete zatem obnovimo. Pri montažnih konstrukcijah odrežemo ustrezno visok spodnji del mavčnokartonskih plošč, močno namočeno izolacijo pa zavržemo in po sušenju elemente zamenjamo z novimi. Posebej pazljivo in temeljito moramo sušiti lesene konstrukcije in podkonstrukcije, ki jih na koncu preventivno obdelamo z zaščitnimi premazi proti gobam.
Zelo verjetno se bo v marsikateri hiši in stanovanju v jesenskem času začela pojavljati plesen. V prostorih bo namreč še precej vlage, površine pa bodo razmeroma hladne. Tu ni potrebna pretirana zaskrbljenost na dolgi rok. Ko bodo konstrukcije primerno osušene, plesen odstranimo z namenskimi sredstvi in površine slikopleskarsko obdelamo. Ob vzdrževanju primerne temperature in relativne vlažnosti zraka težav ne bo več. Zelo priporočljivo je nabaviti vlagomer in spremljati relativno vlažnost zraka v prostoru v zimskem času in prehodnih obdobjih. Če nam uspe zadržati vrednost okrog 50 %, smo na dobri poti. Če pa se ta stalno giblje okrog 60 % in več, potem bo treba še nekaj časa intenzivno prezračevati in sušiti konstrukcije.
Predvsem pa počakajmo s ponovnim opremljanjem hiš in stanovanj. Dokler ne bodo konstrukcije dovolj suhe, ni pravi čas za to. Les, tekstil in drugi materiali so lahko preveč navlažijo, postanejo plesnivi ali celo začnejo propadati. Tudi sicer moramo biti pozorni, da visokih omar ne postavljamo tik ob steno ali v vogal. Odmaknjene naj bodo vsaj 5 cm, tudi spodaj in zgoraj pa naj bo dovolj prostora, da lahko zrak nemoteno kroži.
Delamo po korakih, pazimo na lastno varnost, s potrpežljivostjo prezračujemo in sušimo prostore in skrbno opazujemo stanje. Tako lahko upamo, da bo sanacija končana v primerno kratkem času.