Žrtve trgovine z ljudmi so med nami

30. julij, Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi

Ocenjuje se, da je v svetu približno 8 mio žrtev trgovine z ljudmi, približno vsaka peta žrtev je otrok.

Poletni meseci vabijo, da pogledamo preko meja. Ne samo na potovanjih in dopustih, vendar predvsem na meje, ki zaznamujejo naša prepričanja, solidarnost in odprtost do tistih, ki živijo na robu. To so izgnani in ukradeni ljudje, begunci in žrtve trgovine z ljudmi. Ne samo iz tujine v Slovenijo, tudi iz Slovenije naprej proti zahodnim državam.

20. junija smo zabeležili svetovni dan beguncev, ki je letos pozval k večji solidarnosti v Evropi. Z naraščajočim številom vojn in konfliktov, ki se pojavljajo po vsem svetu, je število ljudi, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, na najvišji ravni v zgodovini. Leta 2024 naj bi bilo po vsem svetu prisilno razseljenih 120 milijonov ljudi, medtem ko UNHCR ocenjuje, da bo leta 2025 preselitev potrebovalo več kot tri milijone ljudi, kar je 20-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024.

Poleg vojnih razmer so pogost vzrok za migracije neugodne klimatske razmere in vremenski pogoji, ki povzročajo sušo, osiromašena tla ter naravne katastrofe, ki vodijo v izjemno revščino in beg od doma. V iskanju priložnosti za dostojno življenje so mnogi ljudje prisiljeni pristati na nečloveške pogoje bivanja in opravljati dela, ki uničujejo njihovo duševno in telesno zdravje ter posledično v družbi povzročajo nevarne razmere. Nestabilno okolje in slabo blagostanje prinaša priložnosti za manipulacije, zlorabe in izkoriščanje šibkejših.

Trgovina z ljudmi, ki jo obeležujemo 30. julija je ena od oblik izkoriščanja, ki ljudi v iskanju boljših pogojev za življenje ujame v sužnjelastniško razmerje.

Če smo še pred desetletji bili hvaležni, da je suženjstvo postalo del temne plati zgodovine, se je pokazalo, da je trgovina z ljudmi za izkoriščevalce (p)ostala donosen posel. Gre za hudo obliko kaznivega dejanja in kršitev temeljnih človekovih pravic. S pomočjo novačenja, prodaje in izkoriščanja ranljivih moških, žensk in otrok se dogaja v Sloveniji.

Slovenska karitas, ki od leta 1996 izvaja program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi in preventivne aktivnosti, je v letošnjem letu nudila krizno namestitev že šestim osebam, ki so bile s pomočjo posredovanja policije in Društva Ključ pripeljane v oskrbo. Dve ženski in štirje moški so bili stari med 23 in 37 let. Kot žrtve trgovine z ljudmi so bili prisiljeni v izkoriščevalsko delo v gostinstvu in spolno izkoriščanje, kar sta poleg prisilne prostitucije, beračenja, porok in prodaje tkiv, organov in krvi eni najpogostejših pojavnih oblik trgovine z ljudmi.

Več kot polovica žrtev trgovine z ljudmi v EU je državljanov EU. V zadnjem obdobju opažamo, da narašča število žrtev izven območja EU.

Slovenska karitas je letos oskrbela pet tujih in eno slovensko državljanko. Vse žrtve so bile v delo uvedene s strani manipulativnih, pretkanih in izkoriščevalskih povzročiteljev. V enem primeru je šlo za organizirano legalno družbo, za katero se odkrivajo tudi kriminalna dejanja, ki jih kriminalisti in policija že preiskujejo.

Trgovci z ljudmi so v vseh primerih zlorabili svoj položaj in žrtve kljub neodtujljivi človekovi pravici do svobodnega odločanja, gibanja in ravnanja, izkoriščali za svojo finančno korist.

Osumljeni storilci so v postopku preiskav, žrtvam je bila poleg krizne namestitve ponujena prva zdravstvena pomoč za ohranitev zdravja, zagovorništvo, spremljanje pri urejanju praktičnih vidikov življenja (ureditev statusa, pravice do bivanja, materialna varnost, bivališče, prehrana) in podpora pri okrevanju po travmatični izkušnji.

Na podlagi preteklih izkušenj in zgodb ljudi, ki so že bili vključeni v programe Slovenske karitas, bo okrevanje žrtev potekalo še po tem, ko se bodo vrnili v običajni ritem življenja. Nekateri v bolje urejene razmere nazaj domov, saj Slovenska karitas sodeluje z drugimi članicami v mreži Caritas Evrope in Caritas Internationalis ter pri svojem delu zagotavlja mednarodno pomoč, drugi v programe pomoči in spremljanja, ki jih nudijo ustanove v Sloveniji.

Slovenska karitas poziva, da bodimo pozorni, odprimo oči in pomagajmo preprečevati pojav trgovine z ljudmi z deljenjem znanja o prepoznavanju znakov, boljšim opazovanjem, javnim opozarjanjem in z ozaveščanjem predvsem mladih, ki v iskanju uresničitve sanj in želja prav tako, kot socialno šibkejši in revni, še bolj nekritično iščejo nepreverjene priložnosti za zaslužek. Tudi zato Slovenska karitas začenja medijsko kampanjo ozaveščanja na družbenih omrežjih, kjer poleg znakov priporočajo tudi, kako se vsaj delno zaščititi.

Kako se zaščitiš, da ne postaneš žrtev?

  • NE DELI svojih fotografij in osebnih podatkov z ljudmi, ki jih osebno ne poznaš in jim ne zaupaš.
  • OSTANI na varnih spletnih mestih in ne sledi sumljivim (“preveč idealno, da bi lahko bilo res”) objavam.
  • BLOKIRAJ povabila neznancev, še posebno, če komunicirajo s teboj na način, ki ti ni všeč, od tebe zahtevajo osebne podatke ali te nadlegujejo.  
  • NE VSTOPAJ v avtomobil znanca ali neznanca, če si sam/-a in za to ne vedo starši ali prijatelji.
  • BODI PREVIDEN/-NA, če te nekdo vabi na neznan kraj z neznanimi ljudmi. Ponoči ne hodi sam/-a po neznanih in neobljudenih krajih.
  • NE SPREJMI pijače od neznanca (lokali, javne prireditve, družabni dogodki …).
  • Preden sprejmeš delo, SE POZANIMAJ ali je ponudba verodostojna, pazi na pasti (npr. v oglasu piše, da izkušnje niso pogoj, podjetje nima spletne strani, obljubljajo visok zaslužek; varstvo otrok, manekenstvo, pomoč v gospodinjstvu …).
  • PRI SKLEPANJU novih prijateljstev bodi zadržan/-a.”

Več informacij:
Splošno o trgovini z ljudmi, Smernice za pomoč, Kam po pomoč?

Andreja Verovšek in Magdalena Strmšek Buh
strokovni delavki v programu krizna namestitev in oskrba žrtev trgovine z ljudmi pri Slovenski Karitas
[email protected], 01 300 59 60