12. novembra so v povezavi z odzivom Slovenske karitas na reševanje begunske problematike, Slovenijo obiskali predstavniki Caritas Internationalis, med njimi generalni tajnik Michel Roy ter tudi predstavnik Karitas Nemčije, ki je v tej krizi Slovenski karitas v veliko finančno in materialno pomoč. V sklopu obiska so obiskali namestitvena centra v Celju in v Šentilju ter sprejemna centra na železniški postaji in v Livarni v Dobovi. V posameznih centrih so se imeli priložnost srečati s posameznimi predstavniki Škofijskih karitas in tudi Civilno zaščito in drugimi organizacijami, ki tam pomagajo. V šotorišču v Dobovi so se srečali tudi s predstavniki Karitas Madžarske, ki tam nudi pomoč z zdravniško ekipo od 24. oktobra 2015 dalje.
V sklopu obiska je Michel Roy za STA povedal:
“Slovenija se mora pripraviti na možnost, da bo del prebežnikov ostal v državi. Potrebno bo premisliti, kako jih boste integrirali v družbo, pomembno pa lahko pri tem pomagajo tisti, ki se kot prostovoljci že zdaj vključujejo v njihovo oskrbo.”
Roy je v izjavi za STA ob obisku sprejemnega centra Livarna opozoril, da je Nemčija blizu svojega maksimuma glede števila beguncev, ki jih lahko sprejme. Zato obstaja možnost, da se bodo Nemčija, posledično pa Avstrija, Slovenija, Hrvaška … odločile, da mejo za begunce zaprejo. “To pa pomeni, da se bo Grčija znašla sama z velikim bremenom,” je izpostavil. Ob prihajajoči zimi, ki bo razmere še poslabšala, pa se nam obeta velika humanitarna kriza, meni.
Položaj že sedaj namreč ni rožnat. “V Siriji je razseljene s svojih domov pol populacije. Si lahko predstavljate? To je okoli 8 do 9 milijonov ljudi in 4 do 5 milijonov jih je beguncev v sosednjih državah. Tisoči, ki jih vidimo tu, so torej le kaplja v morje,” je spomnil.
Ljudje v begunskih taborih v Libanonu, Jordaniji in Turčiji po njegovih besedah že danes ne dobijo dovolj hrane, ampak le en obrok na dan.
Po štirih letih in pol vojne, ljudje, ki so razseljeni znotraj Sirije, ne vidijo prihodnosti zase. Tisti, ki so odšli, pa težko sploh pomislijo na to, da bi se vrnili, saj je vse uničeno, vojna pa še vedno traja. Za svoje otroke si želijo boljše prihodnosti, kot je življenje v begunskih centrih, zato se odseljujejo. “Zato menim, da val beguncev ne bo pojenjal. Ni nobenega razloga za to.”
Vojno je treba končati
“Moramo si prizadevati, da končamo to vojno. Vse vlade na svetu, tudi slovenska, si morajo prizadevati, da se vzpostavijo pogajanja z vsemi vpletenimi, da lahko pride do premirja in da lahko tamkajšnji prebivalci po štirih letih in pol vojne spet zadihajo.”
Ob tem je izpostavil, da ima pomembno vlogo pri reševanju begunskega vprašanja Turčija, a tudi ta sama ne more rešiti problema, poudarja. Mednarodna skupnost pa ne naredi dovolj.
Potrebujemo torej več mednarodne solidarnosti, meni. In tudi Slovenija bi po njegovih besedah morala razmisliti o tem, da bi sprejela del beguncev za dalj časa. “Tu srečujemo ljudi, ki si vsi želijo v Nemčijo. A ko bodo videli, da to ni mogoče, se bodo morda nekateri želeli ustaliti tu, saj bodo videli, da gre za razvito državo, da imajo tudi tu možnost dobiti delo. Zato bo morala Slovenija razmisliti o tem, kako te ljudi integrirati v družbo,” je dejal.
Roy Sloveniji torej sporoča, da mora biti pripravljena. “In prepričan sem, da to zmorete. Že sedaj vidimo, kako hitro ste se sposobni organizirati ob mejah. Vse poteka kot mora, za ljudi je poskrbljeno,” je ocenil in ob tem pohvalil delo vseh, od civilne zaščite do humanitarnih organizacij in ostalih.
Ob tem je izpostavil tudi pomen prostovoljcev. Ti po eni strani pomagajo beguncem, ne le z osnovno oskrbo, ampak tudi s svojo prijaznostjo, naklonjenostjo. Po drugi strani pa tisti prostovoljci, ki so v kontaktu z begunci, začenjajo razmeti njihovo stisko, zavedejo se, da gre za resnične ljudi, ne le nekdo, ki ga vidiš na televiziji. “In če bo bo Slovenija morala sprejeti del beguncev za daljši čas, so ti prostovoljci tisti, ki l! ahko pri tem najbolj pomagajo, ki razumejo, kdo so begunci in kako jih je treba sprejeti,” je svetoval.
Prostovoljci sicer v Slovenijo prihajajo tudi iz drugih držav, celo iz Nemčije, čeprav je tudi njihova država zelo obremenjena, je poudaril Roy in ob tem izpostavil princip delovanja mednarodne organizacije Karitas, da nacionalne organizacije solidarno pomagajo druga drugi in stopijo skupaj takrat, ko je to potrebno.
Tudi finančna sredstva, donacije še vedno prihajajo. “Ljudje so velikodušni,” je zadovoljen generalni sekretar Caritas Internationalis.
Slovenska Karitas razdelila že za več kot 212.000 evrov pomoči
Slovenska Karitas je za pomoč beguncem je do sedaj skupaj zbrala 236.585 evrov. Od tega je 104.835 evrov zbrala v Sloveniji, za 131.750 evrov pomoči pa je prejela iz tujine.
Iz tujine smo od nemške in avstrijske Karitas prejeli donacije v materialu (v skupni vrednosti 66.750 evrov) in skupaj 65.000 evrov. “Poleg tega nam od 24. oktobra naprej v Dobovi pomaga tudi ekipa karitasove zdravniške pomoči madžarske Karitas, ki bo ostala v Dobovi najmanj do konca novembra, Karitas Češke pa nam je do sedaj pomagala s preko 40 prostovoljci in tudi tovornjakom materialne pomoči. Poleg tega smo prejeli kvalitetno materialno pomoč tudi iz Anglije. Slovenska Karitas je sicer razdelila že za 212.329 evrov pomoči beguncem. V delo v sprejemnih in namestitvenih centrih pa je skupaj vključenih preko 500 prostovoljcev Karitas, od 220 do 250 na dan.
Večino besedila povzeto po prispevku , ki ga je za STA zapisala Mojca Zorko.