Slovenka karitas se ob svetovnem humanitarnem dnevu skupaj s platformo SLOGA, Caritas Europa in evropsko mrežo humanitarnih organizacij VOICE priključuje k letošnji globalni kampanji Združenih narodov (OCHA) pod geslom “Solidarni v boju s podnebnimi spremembami, da nikogar ne pustimo ob strani.” V sklopu te kampanje #TheHumanRace, v času od 16.8.2021 do 31.8.2021 poteka globalni izziv, ki ljudi po vsem svetu spodbuja k teku, hoji, plavanju in drugim športnim aktivnostim v znamenje solidarnosti z ljudmi v ranljivih skupnostih, ki jih podnebne spremembe prizadenejo najbolj.
Podnebna kriza ne prizadene vseh enako. Ljudje v najbolj ranljivih skupnostih zaradi njenih posledic izgubijo svoj dom, možnosti za preživetje ali celo življenje.
Solidarnost se začne z vsakim posameznikom, tudi v vsakdanjem življenju, da živimo okolju prijaznejše. Potrebna pa je predvsem na ravni razvitih držav, da izpolnijo svoj ekološki dolg do revnejših držav, ki najmanj prispevajo k posledicam podnebnih sprememb. Več o kampanji na https://www.worldhumanitarianday.org
Pridružite se kampanji #TheHumanRace
Solidarnostne kilometre lahko prispevate s tekom, hojo, plavanjem, …. S tem izrazite solidarnosti s tistimi revnimi po svetu, ki jih podnebne sprememb najbolj prizadenejo. Vpišete jih v spodnji obrazec.
- TRENUTNO ŠTEVILO ZBRANIH KILOMETROV: 0 km
Za najbolj ranljive skupine ljudi po svetu se čas izteka
https://player.vimeo.com/video/581137666?h=95fa012304Več o podnebni krizi …
Podnebne spremembe na svetovni ravni povzročajo hudo in nepopravljivo škodo. Z njim povezane suše, požari (v 2021 jih je bilo največ v zadnjih desetletjih), poplave, tajfuni in druge nesreče, najbolj prizadenejo najrevnejše prebivalce sveta. Le ti pa s svojim načinom življenja najmanj prispevajo k tem spremembam in nimajo niti sredstev, da bi se spopadali z njihovimi posledicami. Ob tem prihaja do konfliktov zaradi naravnih virov, dezertifikacije, nizke kmetijske produktivnosti, pomanjkanja vode in medsebojnega nasilja v skupnostih. Mnogi revni ob tem trpijo hudo lakoto, izgubijo svoj dom in vse imetje, možnosti za preživljanje, nekateri žal tudi življenje. Da bi preživeli, so številni prisiljeni zapustiti svoje domove in oditi na druga območja in države (t.i. okoljski migranti), kjer iščejo možnosti za preživetje. Ena največjih dolgotrajnih humanitarni kriz s katastrofalnimi posledicami, ki jo povzročajo podnebne spremembe, je na osrednjem območju Sahela.
V takih razmerah, še posebno v času pandemije, so lokalne skupnosti in civilna družba tisti, ki morajo v primeru nesreč prevzeti vlogo prvih reševalcev, saj dostop do mednarodnih akterjev ni vedno mogoč. Humanitarni sektor bi moral okrepiti lokalno prilagojene mehanizme za pravočasno, ustrezno in učinkovito odzivanje na izredne razmere ter zagotoviti, da odločanje na področju humanitarne politike resnično spodbuja in v središče postavlja glas lokalnih akterjev in skupnosti. Ob tem bi jim morali zagotoviti potrebna sredstva in vire, da se bodo lahko nemudoma odzivali na naravne nesreče in ljudem, ki so jih prizadele, zagotavljali hrano, vodo, higienske pripomočke, začasna bivališča in mobilne zdravstvene storitve. Hkrati pa je potrebno omogočili zmanjšanje tveganja nesreč in odpornost nanje ter spodbujati celostne pristope k reševanju teh izzivov. Mednarodna podnebna konferenca COP26 mora to obravnavati kot nujno prednostno nalogo ter poiskati oprijemljive in ustrezne rešitve z dodelitvijo ustreznih sredstev za njihovo uresničitev.
_________________________________________________________________________________________________________________________
Strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Slovenska karitas ga izvaja v konzorciju s Platformo NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč (SLOGA). Mnenja izražena na tej strani so mnenja Slovenske karitas in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije.
