Jana Javornik, PhD, živi in deluje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Je generalna direktorica Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter profesorica na University of Leeds, Združeno kraljestvo in gostujoča raziskovalka na Stockholm University, Švedska in Utrecht University, Nizozemska. Z nami je delila svoje poznavanje življenja v predelu Londona, Newham in stiske, s katerimi se soočajo njeni študenti.
Združeni narodi Londona
Živeti in delati v petem najbogatejšem mestu na svetu. Mnogim so neznani predeli, ki tudi po Olimpijskih igrah veljajo za najrevnejše in problematične dele Londona.
Newham po številu prebivalstva presega Ljubljano in nima predela s stopnjo revščine nižjo od 28 odstotkov. Več kot polovica otrok v tem okrožju živi v revščini. A stopnja brezposelnosti in število socialnih prejemkov ne presegata londonskih povprečij, kar kaže revščino med zaposlenimi.
Prebivalci tega okrožja živijo pod pragom revščine in številni se srečujejo s slabimi delovnimi pogoji z negotovimi razmerami zaposlitve. Obenem je ta predel demografsko najmlajši (povprečna starost je 31 let) in etnično zelo pisan.
Locirana v osrčju Newhama je University of East London nastala kot projekt priložnosti – za lokalno prebivalstvo ter vse, ki nimajo dostopa do univerze. Univerza, ki v osrčju neoliberalizma oblikuje in neguje blaginjsko socialno demokracijo, me je, takrat delujočo na evropskem severu, povabila v London vzpostaviti nov študijski program socialnih in javnih politik ter centra za proučevanje enakosti in raznolikosti na trgu dela.
Opomnik posledicam družbene neenakosti
Tri uspešne generacije ‘mojih’ diplomantov in diplomantk predstavljajo opomnik posledic družbene stratifikacije, sistemskega rasizma, verske nestrpnosti, starizma in karkolizma.
- Jimoh, Nigerija. Nenapovedan je vstopil v mojo pisarno brez oken v vzhodnem Londonu, ter sporočil, da se ne more vpisati, ker mu država zaradi tehnikalijene odobri kredita za študij. Dvajset let je delal za Kraljevo pošto in si ni mogel sam plačati študija.
- Dorcas, Jamajka. 25 let že v UK dela ponoči kot negovalka v lokalnem domu ostarelih, podnevi skrbi za bolnega moža in opravlja prostovoljna dela. Ne zna se vpisati na daljavo.
- Savion, Slonokoščena obala. Več kot deset let preganja svoje demone, dela kot varnostnik ter skrbi za ostarelo in dementno mamo. Izzivom okoli sebe bi rad dal ime.
- Zara, Pakistan. Muslimanske ženske imajo pravice in želi jih zagotavljati.
- Michael, Gana. V umetni inteligenci je prihodnost.
- Samuel, Nigerija. Pri 55 bi študiral prostorsko sociologijo, da bi razumel gentrifikacijo vzhodnega Londona.
- Laura, Italija. Dovolj ima nerazumevanja in rigidnosti italijanskega izobraževalnega sistema.
- Horatio, sin lorda in kulturni migrant presega tabuiziranje duševnega zdravja.
- Trisha ustvarja boljše priložnosti za svojo hči, zato začenja pri sebi.
Selektivnost socialnih in javnih politik, ki v svojem bistvu služijo kot izravnalnik priložnosti in zmožnosti, replicira družbene neenakosti. Kulturne obrazce nepropustnosti socialnih omrežij lahko odprejo le premišljene javne politike.
Zato so investicije z družbenim učinkom in kontinuirano vlaganje v kakovostno, javno dostopno visoko šolstvo učinkovita sistemska protiutež družbenim nepravičnostim.