Slovenska karitas v času predsedovanja Slovenije svetu Evropske unije izvaja projekt »S cilji trajnostnega razvoja do pravičnosti v svetu«, ki je del večjega mednarodnega EU projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. V sklopu tega projekta na različne načine slovensko javnost osveščamo o ciljih trajnostnega razvoja. Na to temo smo izvedli tudi izobraževanje za pedagoge ter likovni in literarni natečaj za učence in dijake slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki je potekal v novembru 2021.
Cilj natečaja je bil spodbuditi mlade k razmišljanju o skrajni revščini, posledicah podnebnih sprememb, nepravičnosti, neenakosti po svetu ter o rešitvah teh problematik, kot je mogoče z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja, ki milijardam revnim po svetu pomagajo preživeti in dostojneje živeti. Mladi pa s svojimi prispevki pripomorejo k ozaveščanju širše javnosti v Sloveniji o teh globalnih problematikah in enem izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so zbrani v Agendi 2030, in prispevajo k odpravljanju revščine, lakote, k dostopu do vode in sanitarij, h kakovostnemu izobraževanju, omogočanju dostojnega dela, h krepitvi miru itd.
Didaktična gradiva za šole: TUKAJ.
Učenci zadnje triade osnovnih šol in dijaki srednjih šol so k sodelovanju pristopili s pisanjem časopisnega članka, učenci prve in druge triade osnovnih šol pa so sodelovali z likovnimi izdelki. Prejeli smo veliko dobrih literarnih in likovnih izdelkov. Strokovna komisija je pregledala vse prejete izdelke in najboljša dela tudi nagradila z objavo avtorskega dela tako časopisnega članka kot tudi ilustracije v časopisih Nedeljski dnevnik in Primorske novice.
V Primorskih novicah je bil objavljen članek z naslovom »Odprava revščine«, ki ga je napisal Nejc Iglič, ki obiskuje četrti razred OŠ Lucija. Nejca med drugim razmišlja takole: »Revščina je povsod okoli nas, v našem mestu, v našem naselju, v naši ulici, morda celo v vaši hiši. Upam, da veste, da vam večina ljudi skuša pomagati po svojih najboljših močeh. Rad bi dosegel, da bi vsem ljudem priskrbeli vse, kar potrebujejo za normalno in dobro življenje…. Afriške in še posebno azijske države izkoriščajo otroke, da delajo v tovarnah, čeprav zakon to prepoveduje. V Pakistanu deluje tovarna žog znane blagovne znamke. Tam delajo otroci in za vsako sešito ali lepljeno žogo dobijo 50 centov, medtem ko se žoga proda za okoli 150 evrov. Navadno jih lastniki tovarne priklenejo na stroj, ko stroj deluje, da otroci ne bi pobegnili. Takim otrokom se dogajajo krivice.« O begunci pa razmišlja takole: »Ubogi ljudje se trudijo, ko poskušajo najti boljše življenje kot begunci, pa jih mi zavračamo. Saj so ljudje, kajne? In enako so vredni kot mi, je tako? Ampak nekateri mislijo, da če so bogati, imajo pravico zavračati druge ljudi, ki imajo enake pravice kot mi…« Celoten prispevek je dostopen: https://www.primorske.si/plus/7-val/ce-bi-bil-jaz-zelo-bogat-bi-svoje-bogastvo-delil-z
V prispevku z naslovom » Hrana za ljudi, ne za smeti«, ki je bil objavljen v Nedeljskem dnevniku, pa nam osmošolka Lana Ibrišimovič iz OŠ Braslovče sporoča: »Odpadna hrana je ena iz med največjih globalnih težav v svetu. V Sloveniji smo v zadnjih letih odvrgli ogromno hrane, tudi užitne. Največ smo zavrgli v letu 2011, saj je bilo odvržene skoraj 170.000 ton hrane, kar je približno 82 kg na prebivalca. Od tega leta so se številke začele malce zmanjševati, saj je povprečen Slovenec leta 2020 zavrgel 68 kg hrane letno. Kljub manjšemu vpadu količine zavržene hrane, so številke prevelike in zaskrbljujoče. V svetu zavržemo vrtoglavih 1,3 milijarde ton hrane letno, kar je približno ena tretjina vse hrane, s katero bi lahko v 1 letu rešili okoli 3 milijarde lačnih ust, ki se zaradi lakote borijo za preživetje.«
Foto 2: Roka, Nija Horvat, OŠ Puconci
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA v sodelovanju s Slovensko karitas. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
