Človekov notranji mir je zelo povezan s skrbjo za okolje in skupno dobro. Kajti če ga živimo pristno, odseva v uravnoteženem slogu našega življenja, v sposobnosti čudenja, ki vodi v globlje razumevanje življenja. Narava je napolnjena z besedami ljubezni, a kako naj jih slišimo ob nenehnem hrupu, ob stalni in tesnobni raztresenosti ali ob kultu navideznega? (papež Frančišek, iz okrožnice Hvaljen, moj Gospod, 225)
O škodljivem vplivu človeštva na okolje zadnja leta veliko beremo, poslušamo po televiziji, radiu, družabna medmrežja so polna oglasov na temo varovanja okolja. Vsak od nas je, ne glede na leta, ki jih šteje, odgovoren in pozoren na to, kako ravna s stvarmi okrog sebe.
Otroci se že od malih nog učijo, kako pomembno je, da varujemo naravo in ne onesnažujemo okolja. Vendar ta skrb od nas zahteva kar nekaj truda. Potrebna je motivacija, da delamo spremembe. Da delamo velike in dobre korake v pravo smer.
Okolje, narava, v kateri smo, kjer bivamo, je čudovit dar Boga, zato moramo skrbno ravnati z njo. Jezus nas kar naprej vabi, naj bomo zmerni, naj ne kopičimo stvari, naj ne kopičimo materiala. Po drugi strani pa je skušnjava današnjega človeka, da izkorišča svojo okolico in svobodo. Da gre preko meja in pozablja na to, da bi bilo dobro ohraniti čisto okolje tudi za tiste, ki pridejo za nami.
Ne mislimo le nase!
Papež večkrat ponavlja, naj ne skrbimo samo zase, za ta trenutek, v katerem živimo. Bog nas je ustvaril svobodne, a to še ne pomeni, da lahko živimo brez mej in izkoriščamo svojo okolico…
Zapisala: Barbara Godler
Fotografija: Pexels
Prvič objavljeno v Žarek dobrote, januar 2022
Bi želeli redno prebirati Žarek dobrote?
Naročite ga na [email protected] ali na 01/ 300 59 60.