Slovenska karitas je danes izdala publikacijo o povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.Za Karitas je pristop, ki v središče postavlja človeka in temelji na etičnih načelih ter človekovih pravicah, bistven za zakonodajo, izvajanje vsakršnih politik in vseh praks. Tako je razlaga o povezavi med migracijami in razvojem, ki temelji na dostojanstvu vsakega človeka, ključnega pomena za oblikovanje vizije in ciljev publikacije »Naš skupni dom«.
Publikacija Naš skupni dom predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje glede migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive priseljevanja in odseljevanja, izpostavlja dobre prakse v Sloveniji ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj. Slovenska karitas je publikacijo pripravila v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, organizacijo Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji. Publikacija, ki proučuje migracije v luči razvoja, je prva tovrstna v Sloveniji, in je namenjena strokovni javnosti in oblikovalcem politik.
Ključne ugotovitve publikacije: Priseljevanje, ki v Sloveniji temelji predvsem na dotoku ljudi iz Zahodnega Balkana, je ključni dejavnik, ki blaži negativne posledice staranja prebivalstva in upadanja deleža delovno aktivne populacije v Sloveniji, ob upoštevanju nizke stopnje rodnosti. Intenzivno staranje pa je potrebno obravnavati tudi v luči izseljevanja. Vse to ustvarja izrazite pritiske na nacionalni sistem socialne varnosti, kjer se kot posebej občutljiv na demografske spremembe kaže sistem pokojnin, invalidskega zavarovanja in drugih kritij iz naslova socialnega zavarovanja. Priseljevanje je skozi zgodovino pomembno prispevalo k industrijskemu in gospodarskemu razvoju Slovenije, ki k nam privablja predvsem priseljence iz držav Zahodnega Balkana. S svojim delom v Sloveniji pomembno prispevajo tudi v sistem socialne zaščite, obenem pa prispevajo tudi k razvoju držav izvora. Migranti bogatijo našo družbo tudi z vidika kulture, gastronomije, športa in glasbe.
Pred volitvami v Evropski parlament pozivamo prihodnje institucije EU, da upoštevajo prispevek migrantov k razvoju gostujočih držav in izvedejo potrebne politike, da bi omogočile bolj prijazne družbe, ki zagovarjajo globalno solidarnost, enakomeren razvoj, uresničevanje človekovih pravic in zagotavljanje človekovega dostojanstva.
S slovensko publikacijo Naš skupni dom, ki je ena v seriji dvanajstih publikacij, ki so jih pripravile organizacije Karitas, vključene v projekt MIND, želimo povečati ozaveščenost o pozitivnih vidikih migracij v Sloveniji in naši regiji ter njeni povezavi s trajnostnim razvojem.
V uvodu današnje okrogle mize ob predstavitvi publikacije Naš skupni dom, ki jo je povezoval Alen Salihović, novinar Radia Ognjišče, sta spregovorila mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas ter mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo. Poudarila sta pomen publikacije za slovenski prostor. Govorci okrogle mize, ki so vsi tudi sodelovali pri nastanku te publikacije, pa so povedali sledeče:
Davide Gnes, Caritas Europa:
˝Karitas v Evropi prepoznava, da je vse več ljudi prisiljenih zapustiti svojo domovino, ne samo zaradi konfliktov in preganjanja, ampak tudi zaradi drugih ranljivih situacij. To so revščina, lakota, brezposelnost in pomanjkanje dostojnega dela, slabo upravljanje države, slab dostop do izobrazbe in zdravstvenega varstva ter posledice podnebnih sprememb. Pod izrazom prisilne migracije Karitas tako razume vsa migracijska gibanja, ki vsebujejo element prisile. Ljudem, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem, pa mora biti nudena posebna skrb in mednarodna zaščita. Karitas tudi ugotavlja, da je velik delež migracij znotraj in v Evropo odraz objektivne potrebe večine držav članic EU po »tuji« delovni sili in znanjih, da lahko poskrbi za razvoj držav. Po mnenju Karitas imajo vsi, tako tisti, ki se preseljujejo, kot tisti, ki ostajajo – v državi izvora ali v državi prebivanja – pravico do gospodarskih, političnih, okoljskih in družbenih pogojev, ki jim omogočajo dostojno in polno življenje povsod, kjer se počutijo doma. Caritas Europa vidi kot rešitve v spodbujanju gostoljubnih in vključujočih družb v Evropi ter v zagotavljanju uporabe razvojne pomoči EU in držav članic izključno za zmanjšanje revščine in njeno izkoreninjenje, z namenom, da se izboljša življenje ljudi.˝
Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje zadeve RS:˝Slovenija migracije naslavlja tudi v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Za uradno razvojno pomoč na letni ravni namenja ca. 70 mio eurov, od tega približno 2/3 sredstev preko EU in mednarodnih organizacij, 1/3 pa preko dvostranske pomoči, ki vključuje tudi projekte ustanov, nevladnih organizacij in štipendije za študente iz tujine. Med drugim podpira tudi projekte, ki kot ciljno skupino vključujejo begunce, in sicer v Jordaniji, Libanonu in Ugandi. Slovenija za razvojno pomoč prispeva 0,16 % svojega bruto nacionalnega dohodka, skladno z mednarodnimi zavezami, pa si mora prizadevati, da se ta delež do leta 2030 dvigne na 0,33 %. Povprečje v članicah EU danes znaša 0,5% bruto nacionalnega dohodka. Cilj te pomoči je globalna odprava revščine, neenakosti in trajnostni razvoj. Pri tem ni dovolj samo ekonomski vidik ampak tudi okoljski in socialni. Z razvojno pomočjo se blažijo vzroki za prisilne migracije. Vendar je v prihodnosti pričakovati še večje izzive, predvsem zaradi podnebnih sprememb.˝
dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec, zaposlen tudi na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu:
˝Izven Slovenije živi približno 0,5 mio Slovencev. Včasih so odhajale ven »roke«, danes pa odhajajo »možgani«. Vsako leto se iz Slovenije odseli cca. 19.000 oseb, skupaj z osebami, ki niso državljani Slovenije, k nam pa se priseli 18.000 novih oseb.
Možnost integracije je odvisna tudi od pogojev v posamezni državi, ki so različno naklonjene sprejemu migracij in integraciji. Ob tem je izjemno pomembno učenje jezika in kulture. Integracija je lahko manj ali bolj uspešna tudi v drugi generaciji. Za Slovenijo je značilno, da se druga generacija priseljencev iz bivše Jugoslavije ni dovolj ukoreninila v Sloveniji in da se v večji meri vračajo v države izvora njihovih staršev ali gredo naprej v bolj razvite države. Balkanski bazen delovne sile je že skoraj izpraznjen in Slovenija ni pripravljena na nove izzive, kljub temu da gospodarstvo nujno rabi delovno silo.˝
Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, ki šola 90 % otrok z migrantskim ozadjem:
˝Migracije so dejstvo, kateremu se ne moremo izogniti. Če pričakujemo migrante s strahom, je njihova reakcija pričakovana in je težko verjeti, da se bodo integrirali v našo družbo. Vsi se bojimo, česar ne poznamo, zato je nujno, da se migranti pojavljajo v medijih in javnosti. Tudi sam poskušam slediti temu. Vprašanje za slovensko družbo je ali bomo iz tega delali tragedijo ali pa bomo to izkoristili nam v prid. Če bomo migrante odbijali, bodo lahka žrtev kriminala in getoizacije, zato je nujno da delamo na tem da postanejo »naši«. Kar pomeni, da sprejemajo našo kulturo in jezik in ob tem ne izgubijo svoje identitete.˝
s. Slavka Cekuta, misijonarka in prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto: ˝V Albaniji, kjer sem delovala 11 let, je revščina na podeželju še vedno velika, brez vsakršne infrastrukture in možnosti za izobrazbo. Mladi bi radi ostali doma, pa preprosto ne morejo, ker nimajo nikakršnih možnosti. Mnogi, ki odhajajo zaradi revščine, ne načrtujejo svoje poti v tujino in želijo predvsem pomagati svoji ali razširjeni družini. Taki pomagajo iz tujine in se kasneje tudi vrnejo domov. Za razliko od izobraženih, ki odhod v tujino načrtujejo, predvsem ker želijo boljše življenje za svoje otroke. Ko se z družino ukoreninijo, se nikoli več ne vrnejo. V Sloveniji sodelujem pri pomoči albanskim družinam na Škofijski karitas Novo mesto. V Slovenijo prihajajo predvsem Albanci iz Kosova, Severne Makedonije in BiH, ki se hitreje znajdejo v ranljivih situacijah. Ženske običajno ostajajo doma, saj težko konkurirajo na trgu dela, saj niso imele možnosti izobraževanja, velika ovira je tudi neznanje slovenskega jezika. Kolikor morejo si pomagajo same in pogosto živijo v zaokroženih skupnostih. Nastajajo veliki problemi v šolah, ker otroci ne znajo jezika. Onemogočena je tudi komunikacija z materami. Tukaj imam prednost, ker govorim albansko. Tisti, ki pridejo po pomoč so najbolj hvaležni, da jih sprejmemo take kot so in da jim damo vedeti, da jih spoštujemo, saj je vsak človek vreden dostojanstva.˝
Nina Stenko Primožič, Slovenska karitas:
˝Publikacija je plod enoletnega sodelovanja Slovenske karitas z Inštitutom RS za socialno varstvo, različnim vladnimi in nevladnimi organizacijami, verskimi skupnostmi in posamezniki. Eden od namenov publikacije je bil, da si zagotovimo verodostojno zagovorniško orodje in da čustva ogroženosti ob katerih pozabljamo, da so migracije vedno obstajale, normaliziramo ter migracije osvetlimo z vidika prispevka, ki ga prinašajo k razvoju. Slednjega Karitas razume kot koncept celostnega človekovega razvoja, ki v središče razvojnega procesa postavlja človeka v vseh razsežnostih človeškega bivanja. V vsaki družbi se skupaj z migranti učimo, saj prinašajo nove poglede, novo kulturo in znanja. Lahko tudi ugotovimo, da je vsem nam skupno človeško strmenje k boljšemu in varnemu življenju ter ljubezen do družine in do skupnosti od koder prihajamo.
V prihodnosti nas čakajo predvsem socialno demografski izzivi. Nujne so celovite politike, ki bodo zagotavljale dostojno in primerno plačano delo za vse. Tukaj so še posebej občutljivi migranti, ki v Sloveniji večinoma delajo v gradbeništvu, proizvodnji, prevozništvu in skladiščenju. Zelo slabe razmere v njihovih državah (brezposelnost, korupcija, revščina…) jih pogosto silijo, da se odločijo za selitev. Pripravljeni so sprejeti vsaka dela, tudi v slabih delovnih pogojih in z nizkimi plačami, ki pogosto ne pritegnejo domačih delavcev. Ob tem so v primerjavi z izkoriščenimi domačimi delavci v ranljivejšem položaju, saj pogosto nimajo sredstev, veščin ali socialnega kapitala, da bi se soočili s težavami oz. prijavili izkoriščanje. Večina migrantov prihaja v Slovenijo iz Zahodnega Balkana. Iz drugih območij jih je le 0,5 %, katerim je bila odobrena mednarodna zaščita. Trendi se bistveno ne spreminjajo, saj Slovenija za slednje predstavlja predvsem tranzitno državo.
Publikacija vključuje tudi priporočila za oblikovalce politik. Med drugim Karitas želi, da nova vladna strategija na področju migracij, ki je v pripravi, odraža širok in odprt diskurz o migracijah z vseh vidikov, o njihovem prispevku k razvoju ter nujno ustvarjanje okolja, ki bo spoštovalo dostojanstvo vsakega človeka.˝
V tem tednu, med 14. in 17. majem 2019, bodo izšle vse nacionalne publikacije Skupni dom (v Avstriji, Nemčiji, Belgijo, Bolgariji, Češki, Italiji, Nizozemski, Portugalski, Slovaški, Sloveniji in Švedski), v jeseni 2019 pa bo izšla skupna publikacija Caritas Europa, ki bo predstavila povezavo migracij in razvoja na evropski ravni.
Čeprav se Karitas v Evropi zaveda izzivov, ki jih prinašajo migracije, poziva institucije, oblikovalce politik in civilno družbo v Sloveniji in Evropi, naj odpravijo ovire, ki preprečujejo polni potencial migrantov, da prispevajo k celostnemu človeškemu razvoju vseh.
Prosimo, da mnenje o publikaciji Naš skupni dom. Povezanost migracij in razvoja v Sloveniji. izrazite preko spletne ankete: https://www.1ka.si/a/219467
Za več informacij se obrnite na Sašo Eržen na 031-832-920 ali 01/300–59–69/60 oz. e-naslov: [email protected]
Več o projektu MIND: https://www.karitas.si/mednarodna-pomoc/migracije-in-razvoj/
__________________________________________________________________________
Okrogla miza poteka v sklopu triletnega mednarodnega projekta ozaveščanja MIND – Migracije.Povezanost.Razvoj. Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena na okrogli mizi predstavljajo mnenja udeležencev in ne predstavljalo uradnega stališča EU in Vlade RS.