Poznavanje rešuje žrtve trgovine z ljudmi

Kaj je trgovina z ljudmi

Trgovina z ljudmi je sodobno suženjstvo in spada med najobsežnejše zločine na svetu, ki vsak dan prizadene milijone moških, žensk in otrok. To je huda oblika kaznivega dejanja in kršitev temeljnih človekovih pravic posameznika.

Trgovina z ljudmi obsega novačenje, prodajo ali prenos ranljivih posameznikov ali skupin z namenom izkoriščanja.

Definicija trgovine z ljudmi

Trgovina z ljudmi je opredeljena z različnimi definicijami, ki jih najdemo v strokovni literaturi in tudi v mednarodnih dokumentih. Za zdaj najustreznejšo opredelitev je mogoče najti v Protokolu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in jo v 3. členu opredeljuje takole:

»a) ‘trgovina z ljudmi’ pomeni novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov;

b) soglasje žrtve trgovine z ljudmi o nameravanem izkoriščanju, navedeno v pododstavku a, se ne upošteva, če so bila uporabljena sredstva, navedena v pododstavku a;

c) novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje otrok zaradi izkoriščanja se šteje za trgovino z ljudmi, tudi če ne vključuje sredstev, navedenih v pododstavku a tega člena; in

d) ‘otrok’ pomeni vsako osebo, ki še ni stara osemnajst let.«

Vir: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-02-0048?sop=2004-02-0048

Kdo so žrtve trgovine z ljudmi

Mnoge žrtve prihajajo iz držav in regij s slabimi gospodarskimi razmerami in iz najrevnejših slojev prebivalstva. Veliko posameznikov pa ne ustreza stereotipnemu opisu žrtev trgovine z ljudmi: žrtve ne postanejo na primer zaradi pomanjkljive izobrazbe, osebnih odnosov, revščine, brezposelnosti, zlorabe v družinskem okolju ipd. Dejavniki, ki vplivajo na tveganje, so predvsem večja svoboda gibanja, potovanja, delo/študij v tujini in nizko samozaupanje. Skupni dejavniki so prevara, neuresničene obljube, lažne dobre delovne razmere in visoke plače, ki ne obstajajo.

Vir: Europol

Kdo so trgovci z ljudmi

Trgovina z ljudmi je zelo obsežen del organiziranega kriminala, ki kriminalnim združbam prinaša dobiček. Kriminalci, ki trgujejo z ljudmi, delujejo s prisilo, prevaro, korupcijo in surovim nasiljem v vseh fazah poslovanja. Te značilnosti so skupne trgovini z ljudmi po vsem svetu. Pri tej obliki kriminala gre lahko za hierarhično strukturirane organizirane združbe. Mreže so organizirane v manjše skupine, v katerih lahko deluje posameznik kot trgovec z ljudmi, ali manjše skupine, ki delujejo samostojno in tudi v sodelovanju z drugimi kriminalnimi združbami. Trgovci z ljudmi so bili v preteklosti večinoma moški, zdaj pa se v to kriminalno združbo vedno bolj vključujejo tudi ženske. Storilci so tudi družinski člani, sorodniki, znanci in prijatelji žrtve.

Vir: Shelley, L. (2010). Human Trafficking: A Global Perspective. Cambridge University.

Oblike trgovine z ljudmi

Najpogostejše oblike izkoriščanja pri trgovini z ljudmi:

• prisilna prostitucija in druge oblike spolne zlorabe
• prisilno delo in delovno izkoriščanje
• prisilno izvajanje kaznivih dejanj
• prisilno beračenje
• služabništvo
• trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo.

Najpogostejše oblike izkoriščanja otrok pri trgovini z ljudmi:

• spolno izkoriščanje otrok
• prisilno delo in delovno izkoriščanje otrok
• izkoriščanje otrok za izvrševanje manjših kaznivih dejanj
• prisilne poroke otrok
• trgovina z organi, tkivi in krvjo otrok
• nezakonite posvojitve, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok
• izkoriščanje otrok za služenje v vojski ali oboroženih skupinah.

Vir: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/boj-proti-trgovini-z-ljudmi/trgovina-z-ljudmi

Iz katerih držav najpogosteje prihajajo žrtve trgovine z ljudmi v Slovenijo

Največ žrtev prihaja v Slovenijo iz evropskih držav Romunije, Madžarske, Poljske, Bolgarije, Slovaške ter držav, ki niso članice EU: Srbije, BiH, Ukrajine, Nigerije, Albanije, Vietnama, Kitajske in Eritreje.

V Sloveniji so v letu 2018 prepoznali 101 žrtev trgovine z ljudmi, od tega je bilo 70 žensk.

Vir: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/boj-proti-trgovini-z-ljudmi/trgovina-z-ljudmi

Katere so najpogostejše zdravstvene težave žrtev trgovine z ljudmi

Najpogostejše zdravstvene težave pri žrtvah trgovine z ljudmi so v veliki meri posledica pomanjkanja hrane in spanja, ekstremnega stresa, nevarnosti potovanja, nasilja (fizičnega in spolnega), dolgih delavnikov brez počitka in nevarnega dela. Večina žrtev nima možnosti pravočasnega dostopa do zdravstvene oskrbe, zato je verjetno, da se bodo zdravstvene težave še stopnjevale. Psihično nasilje nad žrtvami povzroča visoko stopnjo posttravmatske stresne motnje in duševnih bolezni. Žrtve trgovine z ljudmi so manj stabilne, bolj izolirane, doživljajo več strahu, imajo hujše travme in večjo potrebo po storitvah duševnega zdravja kot druge žrtve kaznivih dejanj.

Vir: Greenbaum J. Stoklosa H., (2019). The healthcare response to human trafficking: A need for globally harmonized ICD codes. US National Library of Medicine. National Institutes of Health.

Pogoste negativne posledice za zdravje:

• anksioznost, posttravmatska stresna motnja, depresija, motnje, povezane s stresom, dezorientiranost, zmedenost, fobije in napadi panike, občutki nemoči, sramu, ponižanja, šoka, zanikanja ali nezaupanja, znaki samomorilnosti
• glavoboli
• prebavne težave, nezdrava izguba teže
• kronične bolezni (težave s hrbtom, sluhom, srčnožilnim ali dihalnim sistemom, bolečine rok zaradi dela v nevarnih delovnih razmerah in z neomejenim delovnim časom, npr. v kmetijstvu in na gradbiščih, težave z očmi zaradi dela s slabo osvetlitvijo v prostorih (šiviljska industrija ipd.)
• pohabljenje, ki ga povzročajo sanitarni in nevarni medicinski postopki, ki jih izvaja tako imenovani »zdravnik« v trgovini z ljudmi
• brazgotine, odrgnine, cigaretne opekline, telesne poškodbe, modrice (žrtve spolne industrije pogosto pretepajo na delih telesa, kjer poškodbe ne bodo kazile zunanjega videza, kot je spodnji del hrbta)
• nalezljive bolezni, kot je tuberkuloza
• težave z ustnim zdravjem
• spolno prenosljive bolezni, bolečine v nožnici, neželena nosečnost zaradi posilstva ali prisilne prostitucije, bolečine v medenici, rektalne težave in težave pri uriniranju zaradi dela v spolni industriji
• zasvojenost z alkoholom in drogami
• kulturni šok.

Vir: Dovydaitis T., 2010. Human Trafficking: The Role of the Health Care Provider. Journal of Midwifery & Women’s Health. 55(5): 462-467.

Resources: Common health issues seen in victims of human trafficking, Department of health &human services

Kako pristopiti do domnevne žrtve trgovine z ljudmi

• poskrbite za varnost, zaupnost in individualen pristop
• do žrtve bodite spoštljivi in empatični; sprašujte jo tankočutno in razumljivo
• prisluhnite aktivno in odzivno
• upoštevajte znake, da žrtev trgovine z ljudmi potrebuje odmor
• ohranjajte strokovnost
• verjemite in ne sodite – pustite ob strani vse predsodke
• ponudite pomoč.

Vir: Rollins R., Gribble A., Barrett S., Powell C., (2017). Who Is in Your Waiting Room? Health Care Professionals as Culturally Responsive and Trauma-Informed First Responders to Human Trafficking. AMA Journal of Ethics. Illuminating the Art of Medicine.

Kaj storiti, če osebo prepoznate kot žrtev trgovine z ljudmi

Strokovni delavci v zdravstvu in področju socialnega varstva so pogosto edina vez med žrtvijo in programi za pomoč. Zato bodimo pozorni. K ukrepanju nas zavezuje tudi zakonodaja.

Temelji pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, po katerih delujte:

1. zagotovite (si) varnost: kadar sumite, da gre za žrtev trgovine z ljudmi, poskrbite za zasebnost pri svojem delu
2. vprašajte: komunicirajte počasi in sočutno
3. prisluhnite: spremljajte verbalno in neverbalno izražanje
4. opazujte: preverite kazalnike trgovine z ljudmi (navedeni na 2. strani)
5. ukrepajte: če ocenite, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi, jo spodbudite, da skupaj poiščeta (potrebno) pomoč.

Za pomoč in podporo žrtvam trgovine z ljudmi delujeta v Sloveniji tudi nevladni organizaciji, ki svetujeta in nudita krizne in varne namestitve:

Slovenska karitas

Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

Dežurni telefon: +386 31 470 151

Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi

Ljubljana 1646, 1001 Ljubljana

Tel: +386 80 17 22

Kam po pomoč?

Organizacije za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi v Sloveniji:

• Policija: 113
• anonimna e-prijava na MNZ (https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/kazniva-dejanja/prijava-trgovine-z-ljudmi.html)
• Slovenska karitas: +386 31 470 151 (dežurni telefon 24/7)
• Društvo Ključ: +386 80 17 22 (9.00 – 13:00)
• Slovenska filantropija: +386 1 430 12 88
• ambulante Pro Bono (link https://www.karitas.si/zdravstvene-tezave-zrtev-trgovine-z-ljudmi/)
• www.karitas.si