Program Skupnosti MOST ponuja možnost reintegracije zdravljenim zasvojenim na dolgi rok

V konzorciju in programu Skupnosti MOST  gradijo mrežo posebnih stanovanjskih skupnosti in spremljanih gospodinjstev za reintegracijo in resocializacijo za  zdravljene alkoholike in druge zasvojene po zaključku osnovnega zdravljenja. Gre za konzorcij  4 ustanov, ki poleg pomoči zasvojenim in njihovim svojcem skrb namenjajo tudi preventivi in razvoju učinkovitih strokovnih pristopov. Vabijo vas na dan odprtih vrat, ki bo potekal v četrtek 4. 2. 2021 ob 13h preko ZOOM povezave, kjer bodo v dobri uri predstavili delo, utrinke iz skupnosti, medprojektno sodelovanje, prisluhnili pa boste lahko tudi kratkima predavanjema.

Program Skupnosti MOST odgovarja na vprašanje problematike zasvojenih, ki imajo po zaključku osnovnega zdravljenja (socialne rehabilitacije)težave s samostojnostjo ali  finančne težave z iskanjem namestitve ali so brez socialne mreže, ki bi jim omogočala vztrajanje v treznosti. V staro domače okolje pa se iz različnih razlogov ne morejo vrniti.

Slovenska karitas, Zavod Karitas Samarijan, Društvo Žarek upanja in Zavod Pelikan – Karitas so v konzorciju Skupnosti MOST združili moči. Doslej so odprli 3 posebne skupnosti oz. spremljana gospodinjstva (v okolici Strunjana, Sevnice in Zagorja),  do konca projekta pa jih bodo še 5. V prvih skupnostih je nastanjenih 10 uporabnikov, ki jim zagotavljajo osebno in strokovno pomoč. Po nekaj mesecih se že kažejo prvi rezultati sobivanja in programa: uporabniki niso recidivirali, vzdržujejo vsakdanji red, se vključujejo v okolje, pridobivajo socialne interakcije, skrbijo za psihofizično zdravje in so vedno bolj povezani med seboj.

Strokovni delavci projektnih partnerjev skrbijo za redno spremljanje upora­bnikov in njihovih svojcev.  V individualna svetovanja za doseganje večje kakovosti življenja brez zasvojenosti so vključeni tudi  tisti, ki ne potrebujejo namestitve, ampak občasno oz. redno strokovno pomoč. V individualno svetovanje je bilo doslej vključenih več kot 70 oseb, z njimi so opravili več kot 900 svetovalnih razgovorov.

V konzorciju skrbijo tudi za razvoj učinkovitih strokovnih pristopov, partnerji pa se medsebojno dopolnjujejo. Doslej so izvedli nad 10 različnih usposabljanj in izobraževanj za strokovne delavce in širšo skupnost.  Pripravili in objavili so 30 strokovnih in poljudnih prispevkov ter objav v različnih medijih. Izdelali so spletno stran https://skupnosti-most.si, kjer lahko uporabniki, svojci in javnost dobijo dodatne informacije.

Ob vstopu v drugo fazo projekta Skupnosti MOST vabijo na virtualni dan odprtih vrat, kjer bodo v sliki in besedi predstavili skupnosti in program, izvedli pa bodo tudi predavanji Stanje reintegracije v Sloveniji in po svetu ter Tehnike odvračanja od pitja alkohola. Dan odprtih vrat bodo izvedli v četrtek 4. 2. 2021 ob 13h preko spletne aplikacije Zoom. Prijave niso potrebne, tule pa je povezava do srečanja.

Marjan Drčar, dolgoletni abstinent in laični terapevt v programu Vrtnica v Zavodu Karitas Samarijan:  Od kod se je porodila ideja od Skupnosti MOST?

»Ta ideja je bila v moji glavi že leta nazaj, najmanj  8 let nazaj. Ker se zmeraj poraja želja oziroma stiska posameznih ljudi, ki ne zmorejo nekega treznega življenja  brez pomoči – naj bo to strokovni delavec, delavka ali laični terapevt. V naši praksi se je ena skupnost dobro izkazala, kjer sta dva souporabnika živela skupaj. In zato sem jaz leta navijal, da bi to prišlo v širšo prakso. Nakar so me na neki konferenci, ko sem spet izjavil, da bi bilo to dobro narediti za vse programe, ne samo za program Vrtnica, so me končno uslišali in je nato prišlo do tega, da so ustanovili program MOST.«

Nataša Sorko, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij  Slovenije (NFHOS):

»V NFHOS smo se na pobudo naših članic in članic konzorcija Skupnosti MOST seznanili z novo prakso na področju nacionalnega varstva. NFHO se vedno z veseljem odzove pobudam naših članic in sprejema vse nove možnosti in prakse za uporabnike humanitarnih organizacij, saj je to tudi cilj humanitarnih organizacij – biti v stiku z ljudmi, s tistimi, ki nas v danem trenutku najbolj potrebujejo. Kaj nas je pri projektu Skupnosti MOST je najbolj nagovorilo? To, da v fazi reintegracije, ko imajo ljudje praviloma že neko vizijo novega življenja, projekt to vizijo ponuja tudi tistim, ki so v času zasvojenosti izgubili stanovanje, službo, družino in so ostali brez vseh stebrov, ki gradijo naše življenje. Projekt Skupnosti MOST pa z bivanjskimi enotami, ki so kot praksa dela s to ranljivo populacijo prenešene iz tujine, naslavlja ravno tiste točke oz.  področje dela z zasvojenimi, ko bi ljudje drugače ostali brez ustrezne pomoči in podpore. Projekt v fazi reintegracije ne ponuja samo bivanjske namestitve, ampak ponuja strokovno pomoč, strokovno vodenje, podporo pri drugih aktivnostih. Predvsem daje tem osebam občutek, da je ljudem mar za njih, da niso sami v tej situaciji in da tudi za njih obstajajo možnosti za uspeh v življenju in za napredek. Da lahko tudi oni pričakujejo, da bodo s podporo strokovnjakov in prostovoljcev dolgoročno si lahko ustvarili svoje življenje. Zaradi tega menimo, da je potrebno graditi ta projekt in ga razvijati tudi v prihodnje.«

Silva Pavlin, strokovna delavka v Zavodu Karitas Samarijan (skupnost v Strunjanu):

»V naši prvi skupnosti projekta Skupnosti Most sta vključeni dve osebi, ki sta zaključili program socialne rehabilitacije in urejanja zasvojenosti v programu Vrtnica.  Osebi sta delovno manj zmožni, zaradi starosti in invalidnosti. Kljub svojim okrnjenim zmožnostim z veseljem pomagata kot prostovoljca.  V hiši in okrog nje postorita vse kar lahko. Eden se ukvarja z izdelavo lesenih predmetov, ki jih nato podarja in s tem razveseljuje svojo okolico. Njuna pot do popolne samostojnosti je nekoliko daljša od običajne, zato sta vstopila v projekt Skupnosti Most, kjer jim bomo pomagali tlakovati pot v trajno treznost in povsem samostojno življenje.«

Mijo Levačić, dolgoletni abstinent in prostovoljec v Društvu Žarek upanja (skupnost v Zagorju):

»V projektu Skupnosti MOST je Društvo Žarek upanja konzorcijski partner. Sam v projektu delujem kot prostovoljec in pomagam pri hišnih in vseh drugih opravilih, pri katerih skušam dajati dober zgled ter upanje, da če se za nekaj zares odločiš, je to tudi mogoče doseči. Uporabniki s svojimi pozitivnimi povratnimi informacijami na različne načine povedo ozir. izkažejo svojo hvaležnost za našo pomoč in podporo ter pri vseh aktivnostih aktivno sodelujejo. To jih še dodatno med povezuje v njihovih novih bivanjskih skupnostih. Če pogledam širše, pa sem zadovoljen tudi zato, ker smo s projektom uspeli povezati strokovno javnost in celotno lokalno skupnost v tem okolju. To daje upanje tudi uporabnikom, da je nekje tudi za njih luč na koncu tunela.«

Jože Gornik, v. d. direktorja Zavoda Pelikan – Karitas:

»Projekt Skupnosti MOST je za Zavod Pelikan – Karitas velikega pomena, saj nam omogoča, da na ta način razvijamo in preizkušamo nove metode, s tem pa uporabnikom omogočimo novo izkušnjo. Predvsem pa jo to pomembno zaradi tega, ker jim s tem dvigujemo kvaliteto življenja in jim pomagamo, da vztrajajo v življenju brez zasvojenosti, tudi ko končajo naše druge programe.«

Projekt Skupnosti MOST

27-mesečni projekt Skupnosti MOST sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS in bo potekal do začetka leta 2022. Namen projekta je zagotavljanje dolgoročne vsestranske strokovne psihosocialne podpore zasvojenim, ki so zaključili osnovno rehabilitacijo. Uporabnikom in njihovim svojcem projekt nudi podporo, spremljanje in usmerjanje za doseganje večje trdnosti, stabilnosti (odtod naziv MOST) in kvalitete življenja.

Ali ste vedeli:

• Zdravljene osebe se po zaključku socialne rehabilitacije zasvojenih težko vključujejo v normalno življenje, dobijo zaposlitev ali stanovanje. Za vztrajanje na poti treznosti zato nujno potrebujejo spodbudno socialno okolje.
• V tujini, predvsem v Angliji in ZDA je praksa posebnih skupnosti oz hiš (t.i. sober houses) za reintegracijo in resocializacijo zdravljenih zasvojenih oseb že precej uveljavljena, imajo pa te hiše različne stopnje zahtevnosti.
• Za zdravljeno osebo, ki že dlje časa abstinira, ne uporabljamo izraza, da je pozdravljena, ampak zazdravljena. Vedno namreč obstaja možnost recidiva, zato je za to osebo pomembna doživljenjska drža in vsakodnevna odločitev, da ostane trezna.
• Stigma, da je nekdo alkoholik ali zasvojen z drogami, je pogost pojav v družbi. Proces  premoščanja predsodkov je dolgotrajen in naporen, a potreben in pomemben.

Več informacij: https://skupnosti-most.si