Slovenska pomoč prinaša vsaj nekaj upanja za boljšo prihodnost v Južni Sudan, najmlajšo in eno najrevnejših držav na svetu s 13,5 mio prebivalci, kjer so humanitarne razmere sedaj zelo težke. Od prejšnjega tedna zaradi zaprtja podpredsednika države s strani predsednika, s čimer je bil kršen mirovni sporazum iz leta 2018, državi zopet grozi državljanska vojna. Prebivalci so bili v 50-letni vojni s Sudanom, od leta 2013 do 2018 pa še v državljanski vojni, ko je v Južnem Sudanu umrlo 400.000 ljudi. Nujno humanitarno pomoč s hrano že danes potrebuje več kot 70 odstotkov lokalnega prebivalstva, vključno z 1,5 mio beguncev, ki so zaradi vojne v Sudanu lani pribežali v Južni Sudan. V primeru nove državljanske vojne, se bo stanje še poslabšalo. Tudi posledice podnebnih sprememb in 300 odstotna inflacija v zadnjih letih, ki je povzročila veliko rast cen hrane in dobrin, ljudem močno otežujeta preživetje. Zaradi krize vsi javni uslužbenci že eno leto niso dobile plače. Na severu države je izbruhnila tudi kolera. Država zato potrebuje pomoč in mir, da bi njeni prebivalci, ki so zaradi konfliktov že ogromno pretrpeli, lahko dosegli preživetje in potreben razvoj, ki si ga vsi želijo.
Slovenska karitas v Južnem Sudanu v partnerstvu z lokalno Karitas do oktobra 2025 izvaja triletni humanitarni projekt v štirih zveznih državah, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v višini 410.000 evrov, z namenom krepitve odpornosti na krize s koristjo za okoli 21.000 ranljivih ljudi iz več kot 3.000 gospodinjstev, še posebej z oponomočednjem žensk in otrok. V sklopu projekta se gradijo vodnjaki, revnim kmetom se nudijo znanja, orodje in semena ter možnosti za zagon dejavnosti izven kmetijstva. Ženske in otroci, ki so pogosto žrtve nasilja, pa so deležni opolnomočenja z ozaveščanjem, aktivnostmi psihosocialne pomoči in krepitve praktičnih veščin in znanja.
Slovenska karitas je v sodelovanju z Radio Ognjiščem, ki je poleg podjetja GeoCodis in Zavoda sv. Stanislava partner Karitas v projektu, v sklopu skupnega terenskega obiska v Južnem Sudanu v marcu 2025, videla na terenu, da je slovenska pomoč učinkovita in bo imela trajne pozitivne učinke revno prebivalstvo. Ob tem skupaj zbirata tudi sredstva za izgradnjo dodatnega vodnjaka, ki bo zgrajen na območju kraja Momoi na severozahodu Južnega Sudana. Vodnjak bo vsaj 150 družinam omogočil bližnji dostop do pitne vode, ki je sedaj nimajo, saj hodijo ure daleč peš do prvega vodnjaka. Podobno je še skoraj polovica vsega prebivalstva v Južnem Sudanu brez dostopa do pitne vode, ker ni primerne infrastrukture.
Podrobnosti o obisku, predčasnem odhodu domov zaradi varnostnih razmer in učinkih projekta so na voljo spodaj v prilogi (na strani 2).
Slovenska karitas vabi k solidarnosti:
Za vodnjak v Momoi v Južnem Sudanu lahko prispevate z nakazilom na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 846
Namen: Vodnjak Južni Sudan
BIC banke: LJBASI2X, Koda namena: CHAR
Darujete lahko tudi preko QR kode ali s SMS sporočilom AFRIKA5 ali AFRIKA10 na 1919.
Podrobnosti o terenskem obisku predstavnikov Slovenske karitas in Radia Ognjišče v Južnem Sudanu (21.3. do 26.3.2025)
V preteklem tednu so sodelavka Slovenske karitas, Jana Lampe, in sodelavca radio Ognjišče, Jure Sešek in Izidor Šček, skupaj obiskali Južni Sudan, da bi na terenu preverili učinke projekta »Krepitev odpornosti na krize in opolnomočenje žensk v Južnem Sudanu«, ki ga v leti 2023 do 2025 sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS, poročali o razmerah in v skupni akciji Dobroti dajemo glas zbrali sredstva za gradnjo dodatnega vodnjaka za revne prebivalce Južnega Sudana. Zaradi aktualnih nemirov v Južnem Sudanu in ogrožene varnosti, so morali 26. 3. 2025, predčasno zaključiti terenski obisk in oditi iz države. Vseeno pa so videli dovolj, da lahko povedo, da je slovenska pomoč v Južnem Sudanu zelo potrebna in učinkovita, saj najrevnejšim ljudem, ki praktično nimajo ničesar, omogoča boljše osnovne pogoje za življenje in za preživetje. Ljudje v Južnem Sudan so neizmerno hvaležni za to pomoč.
Jana Lampe, vodja projekta na Slovenski karitas je ob obisku dejala: »Vesela sem, da sem na terenu lahko videla, kako je slovenska pomoč učinkovita in ima trajnostne učinke za revne. S pomočjo srčnih sodelavcev Karitas v Južnem Sudanu prinaša konkretno upanje in trajnostni napredek za revne z vodnjaki, kmečkimi orodji, možnostjo dela in izobraževanjem, še posebej ženskam in otrokom na podeželju, kjer ljudje praktično nimajo ničesar. Živijo v hišah iz slame in blata, brez vode, sanitarij, šol, elektrike, brez možnosti dela izven kmetijstva, v sušah in poplavah in pomanjkanju hrane, z notranjim konfliktom in razseljenimi.«
Jure Sešek, voditelj na radiu Ognjišče: »Zelo me je presenetilo spoznanje, da so vi ti odstotki o katerih smo govorili in brali resnični, da je več kot 80% odraslih nepismenih, 70% otrok nima dostopa do osnovne šole in še in še. Ta splošna bolečina Južnega Sudana je res pretresljiva. Slovensko pomoč v Južnem Sudanu vidim kot nujno in sem imel prvič možnost spoznati, da je prav, da države, ki sodijo med razvite podpišejo zaveze, da del BDP-ja namenijo državam v razvoju. To solidarnost je res potrebno pokazati tudi na najvišjem nivoju. Če človek pomaga človeku, to je najbolj osnovno in največ vredno. Še več sredstev pa prinese, če pomaga država. Sem vesel, da je Slovenija zraven, da se te zaveze udejanjajo in je videti sadove, ki so res neverjetni. Če iz ene nerodovitne sušne savane nastane življenje, vasica, smeh otrok, zaradi vodnjaka, ki ga daruje Slovenija in slovenski človek, je to res nekaj neverjetnega. Nujno in pohvale vredno. Tudi vaš droben dar za nov vodnjak bo vsaj za drobno znižal vse tiste odstotke v Južnem Sudanu. Hvala!«
Izidor Šček, vodja tehnične ekipe na radiu Ognjišče: »V Južnem Sudanu je vsaka pomoč še kako dobrodošla, saj se srečujejo s potrebami in razmerami, ki so za nas nepredstavljive. Domačini v lokalni Karitas so najboljši poznavalci razmer in potreb na terenu, zato so njihove informacije o potrebah ter bdenje nad izvedbo projektov nenadomestljive. So zaupanja vredni ljudje. Na terenu vidiš, da stvari pridejo v prave roke. Slovenska Karitas se v življenja domačinov vključuje predvsem z razvojno naravnanimi projekti, kot je na primer gradnja vodnjakov, ki domačinom zagotavlja trajen vodni vir, s tem pa nastanek okolja, ki omogoča razvoj in posledično odpira možnost izobraževanja, boljše prihodnosti in vključevanja v razviti svet.«
V sklopu terenskega obiska so najprej obiskali severozahod države, kjer v slovenskem projektu škofijska Caritas Wau pomaga v treh zveznih državah Severni Bahr El Ghazal, Zahodni Bahr El Ghazal in Warrap. Srečali so se z usposobljenimi prostovoljci Karitas in socialnimi delavci, ki so vključeni v projektne aktivnosti, kot razdeljevanje hrane notranje razseljenim in beguncem (60% prebivalstva živi v akutni lakoti), razdeljevanje orodij za obdelavo zemlje in semen kmetom ter dejavnosti psihosocialne pomoči ranljivim ženskam in otrokom. »Vesel sem, da sem bil kot prostovoljce usposobljen za registracijo koristnikov in razdeljevanje pomoči v tem projektu in da lahko pomagam. To mi veliko pomeni. Zahvaljujem se slovenskemu projektu, ki pomaga ljudem v Južnem Sudanu »ne samo z ribami, ampak tudi z učenjem loviti ribe,« je dejal Arkangelo, eden izmed 30 prostovoljcev projekta na območju Caritas Wau. Obiskali so prostor, kjer v sklopu projekta vzgajajo sadike manga, limon in gvajave, ki bodo z začetkom deževne dobe v aprilu razdeljene 240 najrevnejšim kmetom vključenim v projekt na območju Wau, ki so bili že deležni usposabljanj o podnebno pametnih kmetijskih praksah, prejeli so motike in drugo orodje ter semena različne zelenjave. V prihodnjih tednih bodo prejeli najranljivejši med njimi tudi kozji par, ki ji bodo pomagali pri gnojenju zemlje, mleku in s prodajo mladčev na tržnici. 100 najranljivejših med kmeti je v sklopu projekta vključenih v skupine in usposabljanjih za varčevanje in posojila ter zagon dejavnosti izven kmetijstva (od male trgovinice ipd.), kar jim bo omogočilo lažje preživetje.
Drugi dan so si ogledali skupnostni centra za opolnomočenje ranljivih žensk in otrok v okrožju River Jur, ki je bil zgrajen v sklopu projekta zunanjega ministrstva in Karitas. Sprejeli so jih ženske, otroci in vaške avtoritete. V centru se ženske dobivajo trikrat tedensko in se učijo šivati in izdelovati nakit in druge ročne izdelke s prodajo katerih lahko nekaj zaslužijo. Potekajo tudi aktivnosti ozaveščanja in psihosocialne podpore glede nasilja zaradi spola, ki ga je v tej državi veliko, saj so v svetu na vrhu lestvice glede števila žrtev nasilja med ženskami (spolno, verbalno, fizično) in otroci (otroci vojaki, nasilje in zlorabe). Ženske, ki hodijo v ta novi center so izrazile tudi željo, da se naučijo brati in pisati, saj je v Južnem Sudanu 84 % žensk nad 15 let nepismenih. »Ženske so pogosto žrtve prezgodnjih porok, nosečnosti in nasilja. Potrebujejo izobrazbo, tudi o čisto osnovnih stvareh, kot o higieni. Hvala Sloveniji za ta lep center, ki bo pomagal našim ženske,« je dejala Colleta Shaba, sodelavka Caritas Wau. V tej vasi, kot v mnogih v Južnem Sudanu tudi ni osnovne šole, zato več kot 70 % otrok (2,8 mio) v Južnem Sudanu ne hodi v šolo. Tako težko pridejo do poklica in se slabše znajdejo v življenju. Slovenski obiskovalci so bili veseli, ker je lokalni duhovnik, ki v sodelovanju s Karitas skrbi za ta center povedal, da so v dopoldanskem času v centru začeli tudi z vrtcem za otroke, ki jih učita da prostovoljca. V prihodnje pa želijo nadaljevati z osnovno šolo. Tako je ta center za lokalno prebivalstvo veliko več kot so si na Karitas lahko predstavljali.
Naslednji dan pa jih je skupaj s sodelavci Caritas Wau pot vodila po prašni blatni in luknjasti cesti, kakršne so večina v državi, v štiri ure oddaljeni kraj Longhowkack od kraja Wau. V tem kraju je Karitas preko projekta ministrstva za zunanje in evropske zadeve, zvrtala eno izmed štirih vrtin za črpanje pitne vode (dve vrtini na območju Wau in dve na območju Torit). Pred tem je bila na območju le pustinja, sedaj pa je okoli tega vodnjaka zrasla mala vas in veliko življenja. »Prej sem hodila vsak dan po vročem soncu po vodo do dve uri oddaljenega vodnjaka, sedaj jo imam čisto blizu. Imam več časa za druga hišna opravila. Zelo sem hvaležna vsem, ki so omogočili ta vodnjak,« je dejala ena od prebivalk vasi. Vodnjak je zgrajen na način, da lahko na enem koncu pije tudi živina, kar je zelo pomembno, saj sicer zaradi temperatur, ki so večkrat nad 40 stopinj celzija pogine živina. Tako kmetje, ki predstavljajo 95 % prebivalstva in se pogosto borijo s sušami ali v deževni dobi s poplavami, postanejo še bolj revni. V Južnem Sudanu ima dostop do pitne vode le dobra polovica prebivalstva, čeprav je podtalnice dovolj. Primanjkuje pa infrastrukture. Zato je pomoč pri gradnji vsakega vodnjaka, ki stane okoli 10.000 evrov, vir življenja za prebivalce Južnega Sudana. »Kar me je posebej zabolelo ob obisku tega kraja je bilo to, da noben otrok tudi v tej vasi ne hodi v šolo, ker je nimajo. Starši so nas zato prosili na Slovenski karitas tudi za pomoč pri gradnji šole,« je povedala Jana Lampe.
Nato so se predstavniki Slovenske karitas in radio Ognjišče vrnili v 12 ur vožnje z avtom oddaljeno glavno mesto Jubo. Ta dan se jih je zelo dotaknil pogled na begunski kamp v sredini mesta, ki je bil zgrajen na pokopališču, ker drugje prostora za več kot 1.200 zaradi konfliktov notranje razseljenih družin ni bilo. Sodelavci nacionalne Caritas Južni Sudan so povedali, da so v kampu razmere zelo nečloveške, saj nimajo dostopa do pitne vode in sanitarij, ker se na pokopališču tega ne sme zgraditi. Vse potrebe opravijo ob bližnji onesnaženi reki Nil, kjer pogosto zajemajo tudi vodo za pitje.
Naslednji dan so slovenski obiskovalci čakali na letališču notranji let do kraja Torit v Vzhodni Ekvatoriji, kjer se skupaj s škofijsko Caritas Torit v sklopu projekta zunanjega ministrstva prav tako izvajajo podobne aktivnosti kot na območju Wau, in sicer za 200 kmetov, prav tako je v gradnji center za ženske, vrta se druga vrtina za vodnjak, deli se hrana beguncem in notranje razseljenim. Kmalu je prišlo obvestilo, da poleta ta dan ne bo, ker piloti umikajo svoje družine v Kenijo in tudi, da zapirajo nemško veleposlaništvo, ker so se poslabšale varnostne razmere v državi. Direktor Caritas Južni Sudan je tudi slovenskim obiskovalcem svetoval, naj se vrnejo v domovino. Še isto popoldne je predsednik Južnega Sudana Salva Kiir, z vojaškim vdorom v rezidenco opozicijskega podpredsednika države, Riek Macharja, le-tega dal pripreti. Napetosti v državi, ki je polna mirovnih sil Združenih narodov, so velike. Ljudje so v velikem strahu, mnogi so se začeli razseljevati. Potrebno je mednarodno ukrepanje, da se v državi, kjer so ljudje že veliko pretrpeli, ohrani mir.
Slovenska karitas je morala ob tem tudi takoj odpovedati prihod dveh predstavnikov slovenskega podjetja Geocodis, ki je partner pri projektu, s katerimi je bilo 1. in 2. aprila 2025 v Jubi načrtovano usposabljanje za predstavnike ministrstev in organizacij o spremljanju poplav, suš, izsekavanja gozdov s pomočjo satelitov, kar je zelo praktičen način za državo v velikosti 32 Slovenij, ki se ves čas bori s sušami in poplavami, da bi se bolje znali prilagoditi tem spremembam in zmanjšali tveganja posledic naravnih nesreč in povečala odpornost na podnebne šoke.
Južni Sudan, kjer se je zmanjšala v zadnjih mesecih zmanjšala humanitarna pomoč tudi zaradi ukinitve USAID, bolj kot kdajkoli potrebuje našo pomoč. Slovenska karitas zato prosi za solidarnost, da bi dali vsaj nekaj upanja trpečim v Južnem Sudanu, da bodo čutili da niso sami v tej težki situaciji.
Ob odhodu slovenske ekipe iz Južnega Sudana, so bile besede Josepha Pascala, humanitarnega koordinatorja nacionalne Karitas: »Nikomur ni všeč vojna, v preteklosti smo jo že doživeli. Skrbi nas zaostritev razmer. Vse svoje molitve zato prinašamo pred Boga, želimo si dialog in dogovor, le na ta način se je mogoče izogniti konfliktu. Za nas je pomemben razvoj, radi bi se premaknili naprej, tako kot druge države, in si zagotovili večjo kakovost življenja, tudi za prihodnje generacije.«
Zapise Jureta Seška o doživetem na poti v Južnem Sudanu, si lahko preberete tudi na spletni strani radia Ognjišče (zapisi po dnevih).
Hvala za vašo solidarnost.
Peter Tomažič
generalni tajnik Slovenske karitas
Več informacij: [email protected], 031 344 481
Izražena menjanja ne predstavljajo uradnih stališ Vlade RS in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS.
Foto utrinki s terena
