Slovenska karitas že od leta 2018 sodeluje skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v skupnem projektu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. Osnovni namen projekta je zmanjšati čezmerno pitje alkohola in njegove negativne učinke na zdravje in dobrobit obravnavanega posameznika ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih. Ključna ciljna skupina projekta SOPA so odrasle osebe, ki tvegano in škodljivo pijejo alkohol, oziroma člani skupnosti, ki so izpostavljeni negativnim učinkom lastnega čezmernega pitja alkohola ali čezmernega pitja alkohola drugih.
V mesecu septembru so potekali Dnevi brez alkohola, ki so obeležitev posebnega dne v okviru projekta SOPA. Na ta dan so predstavniki NIJZ v 8 različnih regijah po Sloveniji predstavili javnosti njihove aktivnosti ter se pogovorili o zdravih življenjskih izbirah. Obiskovalci so lahko dobili informacije o njihovem delu, o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, o posledicah čezmernega pitja, pogovorili pa se se tudi o zdravih alternativah, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola in o virih pomoči v regiji oziroma Sloveniji.
Dogodek je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja, zdravega življenjskega sloga in o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola.
Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Posameznik namreč s svojim tveganim ali škodljivim vedenjem neposredno in posredno negativno vpliva tako na druge ljudi okoli sebe, kot so člani družine, prijatelji, sodelavci, znanci ali celo tujci, kot tudi na svoje splošno zdravstveno stanje. Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola vodi k boljšemu zdravju in blagostanju prebivalcev, saj to pomeni manj bolezni in smrti, tudi med mladimi in delovno aktivnimi prebivalci, manj prometnih in drugih nezgod, manj nasilja, manj nesrečnih družin, manj odsotnosti z dela, višjo delovno učinkovitost ter prihranek denarja za posameznika in državo.
Ravno iz tega razloga še dodatno spodbujamo vse posameznike k zdravemu življenjskemu slogu:
- pomenu gibanja in uravnotežene prehrane
- telesni dejavnosti za krepitev zdravja
Pomen gibanja in uravnotežene prehrane
Pogosto se vprašamo, kako poskrbeti za svoje zdravje. Če pomislimo na znan izrek ‘Zdrav duh v zdravem telesu’, zelo hitro ugotovimo, da več gibanja in zdrava prehrana lahko bistveno izboljšata kakovost življenja in povečata zadovoljstvo. Preden pa se lotimo konkretnega načrta, je vredno preveriti, kako lahko ti spremembi vplivata na kakovost našega življenja in kaj lahko v naše življenje dejansko prineseta.
Telesna dejavnost za krepitev zdravja
Naše telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna telesna dejavnost eden izmed temeljev zdravega življenjskega sloga. Ob vse bolj razširjenem sedečem življenjskem slogu in pomanjkanju redne telesne dejavnosti za krepitev zdravja se posledice na človekovem organizmu kažejo na zelo različne načine.
Za zdravje naj bo telesna dejavnost uravnotežena, varna in učinkovita. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) potrebujemo za ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezno kombinacijo obeh.
To pomeni, da potrebujemo za ohranjanje zdravja vsaj po 30 minut dnevno na primer hoje, plavanja ali počasnega kolesarjenja 5 dni v tednu ali po 25 minut dnevno na primer teka, igre z žogo ali hitrega kolesarjenja vsaj 3 dni v tednu. Učinkovite so tudi različne kombinacije telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Priporočeno dnevno količino telesne dejavnosti lahko razdelimo na krajše sklope, vendar naj bo v tem primeru posamezen sklop dolg najmanj 10 minut. Otroci in mladostniki naj bi bili po priporočilih SZO vsak dan vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni.
Raznolika telesna dejavnost za ohranjanje in izboljšanje telesne pripravljenosti naj vključuje vaje za izboljšanje aerobne zmogljivosti (npr. hitro hojo, kolesarjenje), vaje za krepitev mišic (npr. dvigovanje uteži) ter vaje za ohranjanje prožnosti mišic in gibljivosti sklepov (npr. jogo, raztezanje). Starejše osebe in osebe s slabšim ravnotežjem naj vsaj tri dni v tednu izvajajo vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev. Če posameznik ne zmore dosegati priporočene količine telesne dejavnosti, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Za ohranjanje in krepitev zdravja je izjemno pomembno, da poleg namenske telesne dejavnosti (npr. vadbe) omejimo tudi čas sedenja oziroma telesne nedejavnosti ter izkoristimo vsako priložnost za gibanje. Aktiven življenjski slog nam pomaga:
- preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja,
- zmanjšati tveganje za možgansko kap,
- uravnavati čezmerno telesno maso in debelost,
- uravnavati krvni tlak,
- preprečevati krhkost kosti (osteoporozo) in možnost zlomov,
- izboljšati splošno telesno pripravljenost,
- ohranjati primerno mišično zmogljivost in gibljivost sklepov,
- izboljšati kvaliteto življenja,
- zmanjšati negativne vplive stresa na telo,
- zmanjšati tveganje za depresijo,
- izboljšati stanje pri že razvitih boleznih (npr. sladkorni bolezni) idr.
Priporočamo, da telesno dejavnost vključite v svoj vsakdan in da, če že dolgo niste bili telesno dejavni, začnete počasi in napredujete postopno. Izberite tiste vrste telesne dejavnosti in športa, ki so vam v veselje in v katerih uživate. Tako lahko nova vrsta telesne dejavnosti ali športa v vašem življenju zelo hitro postane hobi, brez katerega preprosto ne boste več mogli živeti.
