Slovenska karitas 11 leto zapored začenja z vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, ki je prvenstveno namenjena materialni pomoči in plačilu najnujnejših položnic, od lanskega leta pa tudi za programe ohranjanja socialne vključenosti dolgotrajno brezposelnih ali nezaposljivih oseb. Pomoč prejmejo predvsem gospodinjstva, ki so v težavah zaradi dolgotrajne brezposelnosti, bolezni ter nerednih ali prenizkih dohodkov. Akcija je namenjena tudi pomoči starejšim z zelo nizkimi pokojninami in dodatki. V letu 2018 smo s pomočjo darovalcev v akciji Pomagajmo preživeti zbrali 132.800 EUR. Tako se je v sklopu te akcije, od začetka gospodarske krize, zbralo in razdelilo 1,9 mio EUR.
| Vabilo k solidarnosti:
|
Boljše razmere v gospodarstvu so v zadnjih letih pozitivno vplivale na zmanjševanje števila prosilcev za pomoč. V letu 2018 pa se je vidno zmanjševanje uporabnikov zaustavilo in ostalo na ravni preteklega leta. Tako v naših programih materialne pomoči po vsej Sloveniji ostaja skoraj 96.000 staršev z otroki, starejših in posameznikov, ki se sami, kljub pomoči, pokojnini ali delu za minimalno plačo, ne zmorejo preživljati. Približno polovica gospodinjstev je staršev z otroki, preostale pa so predstavljali starejši in posamezniki, ki živijo sami. Za programe materialne pomoči je Karitas v Sloveniji iz različnih virov lani skupaj namenila 6,4 mio EUR. (Podrobnosti o realizaciji dejavnosti mreže Karitas v letu 2018)
Dobrodelna akcija Pomagajmo preživeti in živeti je ena iz med pomembnejših vseslovenskih dobrodelnih akcij. Hvaležni smo, da na pri zbiranju sredstev z namestitvijo zgibank vsa leta in tudi letos pomagajo Tednik Družina, župnije in Pošta Slovenije. Največji del sredstev smo lani na ravni župnijskih in škofijskih karitas uporabili za nakup hrane, higienskih pripomočkov in za plačilo najnujnejših položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike…). Pomoč iz naslova te akcije nadgrajuje pomoč v hrani iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Za prejemnike pa je to predvsem dopolnilna pomoč, ki omogoča lažje preživetje gospodinjstvom, ki se soočajo s pomanjkanjem materialnih dobrin.
Manjši del sredstev dobrodelne akcije pa je bil namenjen tudi programom socialnega vključevanja. Ohranjanje socialne vključenosti v Karitas temelji predvsem na svetovanju, aktivaciji za prostovoljno delo, učenju različnih koristnih spretnosti in na podpori drugim prilagojenim oblikam dela. Vsaka prošnja za materialno pomoč je tudi vstopno mesto za srečanje s človekom in njegovo življenjsko zgodbo ter za spodbudo k iskanju lastnih moči za rešitev težav. Tako smo v preteklem letu vključili 2.800 prejemnikov pomoči v učenje uporabnih spretnosti za življenje ter 6.426 v strokovno individualno svetovanje. Intenzivnejša in kontinuirana svetovanja so v lanskem letu potekala v svetovalnicah na 81 župnijskih oziroma območnih Karitas po vsej Sloveniji in na 6 škofijskih Karitas. V programe prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je bilo v lanskem letu v Karitas vključenih preko 250 oseb, večinoma trajno nezaposljivih, zaradi starosti ali različnih predvsem zdravstvenih omejitev.
Socialne razmere se od lanskega leta z sicer pomembno izjemo zvišanja DSP niso bistveno spremenile za revne zaposlene, zato Karitas ponovno apelira:
- k spodbujanju takega okolja in sistemskih rešitev, kjer se bo spodbujalo delo in bo vsak delavec ustrezno in dostojno plačan za opravljeno delo,
- da se zaščiti zaposlene pred nepotrebnim izmenskim, nočnim in nadurnim delom ali delom ob vikendih, ki ni nujno za oskrbo, zdravje in varnost ter se s tem družinam omogoči normalno življenje,
- da se skozi davčne olajšave poveča minimalna plača ali omogoči prejemnikom minimalne plače uveljavljanje enakih subvencij in olajšav, kot jih imajo prejemniki DSP,
- da se omogoči programe ohranjanja socialne vključenosti ali še bolj prilagojenih zaposlitev za osebe, ki so že več let brezposelne in imajo zdravstvene ter druge omejitve in ne sodijo v programe aktivne politike zaposlovanja,
- da se zagotovi pokrivanje stroškov mentorstva za prostovoljstvo ranljivih skupin,
- da država s sistemskimi ukrepi ustvari okolje za najem stanovanja z dostopno ceno, ki jo lahko pokrijejo tudi gospodinjstva z minimalnimi plačami ali DSP.
Pozivamo tudi MDDSZ in Državni zbor, da ne ukinjajo možnosti ohranjanja socialnega vključevanja preko prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo, zaradi zlorab, ki so se pojavile, ker pravila niso bila dovolj dorečena. Predlagamo tudi nabor ukrepov za izboljšanje preglednosti tega ukrepa.
Predlagamo, da:
- tovrstno prostovoljstvo lahko nudijo samo organizacije, ki imajo status NVO v javnem interesu,
- je definirana je delovna in socialna vsebina programa,
- je določen je obseg minimalnih ur vključenosti, prilagojen sposobnostim vključene osebe in primerljiv z vključenimi v druge programe aktivacije,
- organizacija zagotavlja mentorja na 10 prostovoljcev,
- se pogodba o prostovoljstvu se lahko sklene največ za eno leto in se lahko podaljša,
- člani organov organizacije niso upravičenci do prejemanja dodatka,
- je na poziv CSD upravičena organizacija dolžna podati poročilo o vsebini programa in evidenco ur za prejemnika/e dodatka s podpisano prisotnostjo.